Page 515 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 515
Integracija kvantitativne in kvalitativne metodologije v družboslovnem raziskovanju
litativni in integrirani) obstajajo določene kulturne razlike med raziskovalci,
ki se odražajo v načinu njihovega metodološkega izobraževanja, vrstah raz-
iskav, ki jih izvajajo, profesionalnih organizacijah, ki jim pripadajo, ter speci-
fičnih raziskovalnih interesih. Navedene razlike prispevajo k oblikovanju ob-
čutka pripadnosti posamezni skupini ter razlikam med njimi v svetovnih na-
zorih (Teddlie in Tashakkori 2009). Kljub temu Creswell (2014) opozarja, da
se kvantitativni in kvalitativni pristop ne smeta obravnavati kot togi, ločeni
kategoriji, ki sta si polarno nasprotujoči ali dihotomni, temveč predstavljata
samo različna zaključka kontinuuma, saj se vsako raziskovanje nagiba k temu,
da je bolj kvantitativno ali pa, obratno, bolj kvalitativno.
Kvantitativna in kvalitativna metodologija se med seboj najrazvidneje raz-
likujeta v terminologiji (npr. kvantitativna veljavnost ali kvalitativna kredibil-
nost), vrstah raziskovalnih strategij (npr. kvantitativni eksperiment ali kvali-
tativna študija primera) in v specifičnih metodah izvedbe (npr. kvantitativno
merjenje ali kvalitativno opazovanje) (Creswell 2014). Pa vendarle lahko kvan-
titativno raziskovanje vsebuje tudi elemente kvalitativnega raziskovanja. Kot
primer lahko izpostavimo multivariatno faktorsko analizo – eno izmed naj-
kompleksnejših statističnih analiz podatkov, ki pa v postopku oblikovanja
in poimenovanja dobljenih faktorjev neobhodno vključuje postopke kvalita-
tivne tematske analize oz. kodiranja dobljenih faktorjev. Zelo podoben pro-
ces določevanja skupin oz. tipologij, njihovega poimenovanja in interpre-
tacije poteka tudi pri metodi hierarhičnega razvrščanja v skupine (Ferligoj
1989).
Na drugi strani pa kvalitativna vsebinska analiza, pri kateri poteka obliko-
vanje osrednjih vsebinskih kategorij na osnovi induktivnega pristopa, omo-
goča v temu namenjenih programskih orodjih (npr. NVivo, Atlas.ti, MAXQDA)
tudi izračun njihove kvantitativne frekvenčne porazdelitve, kot je npr. izris
oblaka besed, ki temelji na kvantitativnem štetju pojavnosti posameznih be-
sed ali kod. Z navedenega zornega kota je možno predpostavljati, da je razli-
kovanje in poudarjeno ločevanje med kvantitativno ter kvalitativno metodo-
logijo zgolj družbeni konstrukt, v svoji naravi pa sta si pristopa precej bližje
in v marsikaterem primeru tudi do neprepoznavnosti prepletena ter medse-
bojno dopolnjujoča.
Postavlja se vprašanje, kako se metodologija integracije metod razlikuje
od pričakovanega in naravnega povezovanja ter dopolnjevanja med kvanti-
tativno in kvalitativno paradigmo. Ključna značilnost raziskovanja z integra-
cijo metod je v tem, da vključuje načrtno zbiranje obeh vrst podatkov, tako
kvantitativnih kot tudi kvalitativnih, pri čemer uporablja specifične razisko-
valne načrte integracije metod (Creswell 2014). Raziskavo z integracijo metod
515
litativni in integrirani) obstajajo določene kulturne razlike med raziskovalci,
ki se odražajo v načinu njihovega metodološkega izobraževanja, vrstah raz-
iskav, ki jih izvajajo, profesionalnih organizacijah, ki jim pripadajo, ter speci-
fičnih raziskovalnih interesih. Navedene razlike prispevajo k oblikovanju ob-
čutka pripadnosti posamezni skupini ter razlikam med njimi v svetovnih na-
zorih (Teddlie in Tashakkori 2009). Kljub temu Creswell (2014) opozarja, da
se kvantitativni in kvalitativni pristop ne smeta obravnavati kot togi, ločeni
kategoriji, ki sta si polarno nasprotujoči ali dihotomni, temveč predstavljata
samo različna zaključka kontinuuma, saj se vsako raziskovanje nagiba k temu,
da je bolj kvantitativno ali pa, obratno, bolj kvalitativno.
Kvantitativna in kvalitativna metodologija se med seboj najrazvidneje raz-
likujeta v terminologiji (npr. kvantitativna veljavnost ali kvalitativna kredibil-
nost), vrstah raziskovalnih strategij (npr. kvantitativni eksperiment ali kvali-
tativna študija primera) in v specifičnih metodah izvedbe (npr. kvantitativno
merjenje ali kvalitativno opazovanje) (Creswell 2014). Pa vendarle lahko kvan-
titativno raziskovanje vsebuje tudi elemente kvalitativnega raziskovanja. Kot
primer lahko izpostavimo multivariatno faktorsko analizo – eno izmed naj-
kompleksnejših statističnih analiz podatkov, ki pa v postopku oblikovanja
in poimenovanja dobljenih faktorjev neobhodno vključuje postopke kvalita-
tivne tematske analize oz. kodiranja dobljenih faktorjev. Zelo podoben pro-
ces določevanja skupin oz. tipologij, njihovega poimenovanja in interpre-
tacije poteka tudi pri metodi hierarhičnega razvrščanja v skupine (Ferligoj
1989).
Na drugi strani pa kvalitativna vsebinska analiza, pri kateri poteka obliko-
vanje osrednjih vsebinskih kategorij na osnovi induktivnega pristopa, omo-
goča v temu namenjenih programskih orodjih (npr. NVivo, Atlas.ti, MAXQDA)
tudi izračun njihove kvantitativne frekvenčne porazdelitve, kot je npr. izris
oblaka besed, ki temelji na kvantitativnem štetju pojavnosti posameznih be-
sed ali kod. Z navedenega zornega kota je možno predpostavljati, da je razli-
kovanje in poudarjeno ločevanje med kvantitativno ter kvalitativno metodo-
logijo zgolj družbeni konstrukt, v svoji naravi pa sta si pristopa precej bližje
in v marsikaterem primeru tudi do neprepoznavnosti prepletena ter medse-
bojno dopolnjujoča.
Postavlja se vprašanje, kako se metodologija integracije metod razlikuje
od pričakovanega in naravnega povezovanja ter dopolnjevanja med kvanti-
tativno in kvalitativno paradigmo. Ključna značilnost raziskovanja z integra-
cijo metod je v tem, da vključuje načrtno zbiranje obeh vrst podatkov, tako
kvantitativnih kot tudi kvalitativnih, pri čemer uporablja specifične razisko-
valne načrte integracije metod (Creswell 2014). Raziskavo z integracijo metod
515
