Page 514 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 514
a Zurc in Anuška Ferligoj
upravičiti, in sicer z vidika, kako bo integracija metod prispevala k odgo-
vorom na postavljena raziskovalna vprašanja (O’Cathain, Murphy in Nicholl
2008). Filozofska predpostavka pragmatizma namreč narekuje izhajanje iz
raziskovalnega problema in raziskovalnih vprašanj, ki določajo izbor meto-
dologije v raziskavi, in ne obratno. V kolikor je na raziskovalna vprašanja moč
odgovoriti samo s kvantitativno ali samo s kvalitativno metodologijo, upo-
raba integracije metod v raziskavi ni upravičena (Zurc 2013).
Kljub neverjetni priljubljenosti integracije metod v zadnjih letih pa temu
ne sledijo dokazi empiričnih raziskav o uspešnosti uporabe in odprtih me-
todoloških vprašanjih integracije metod v raziskovalni praksi. Predstavljena
izhodišča kažejo potrebo po raziskovanju razumevanja značilnosti in kako-
vosti v raziskavah z integracijo metod na vseh področjih znanosti ter zlasti
po razvoju poenotenih standardov ocenjevanja kakovosti, ki bodo ob ob-
stoječih kriterijih kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja ocenjevali
tudi način njunega združevanja oz. integracije obeh delov v skupni raziskavi.
Ravno integracija oz. komplementarnost med metodologijama je namreč
danes še vedno oddaljena od idealne pozicije, in to kljub številnim metodo-
loškim razpravam in preseženemu konfliktu dihotomije med paradigmami,
zato je zaželeno preučevanje integracije metod kot integriranega raziskova-
nja (Sánches-Algara in Anguera 2013). Izhajajoč iz navedenih aktualnih meto-
doloških vprašanj je namen našega prispevka obravnava ključnih značilnosti
in razvoja metodologije integracije metod na področju družboslovnega raz-
iskovanja ter vpogled v mnenja izkušenih raziskovalcev na tem področju –
ekspertov glede pomena ter dejavnikov kakovosti v raziskavah z integracijo
kvantitativnih in kvalitativnih metod.
Razmejitev med kvantitativno in kvalitativno paradigmo
Za razumevanje metodologije integracije kvantitativnih in kvalitativnih me-
tod kot tretje metodološke skupine v znanosti je v prvi vrsti ključno poznava-
nje različnih svetovnih nazorov, ki usmerjajo izbor metodologije raziskovanja
v posamezni raziskavi ter s tem določajo njen raziskovalni načrt in nadaljnje
raziskovalne metode v smislu oblikovanja raziskovalnih vprašanj, postopkov
zbiranja ter analize podatkov, interpretacije ugotovitev in ocenjevanja kako-
vosti. Creswell (2014) izpostavlja, da mora raziskovalec pri načrtovanju vsake
raziskave razmišljati o predpostavkah filozofskega svetovnega nazora, ki jih
vključuje v raziskavo, o raziskovalnem načrtu, ki je povezan s tem svetovnim
nazorom, in o specifičnih metodah ter postopkih raziskovanja, ki izbrani me-
todološki pristop povezujejo s konkretno raziskovalno prakso.
V povezavi s tremi metodološkimi skupinami v znanosti (kvantitativni, kva-
514
upravičiti, in sicer z vidika, kako bo integracija metod prispevala k odgo-
vorom na postavljena raziskovalna vprašanja (O’Cathain, Murphy in Nicholl
2008). Filozofska predpostavka pragmatizma namreč narekuje izhajanje iz
raziskovalnega problema in raziskovalnih vprašanj, ki določajo izbor meto-
dologije v raziskavi, in ne obratno. V kolikor je na raziskovalna vprašanja moč
odgovoriti samo s kvantitativno ali samo s kvalitativno metodologijo, upo-
raba integracije metod v raziskavi ni upravičena (Zurc 2013).
Kljub neverjetni priljubljenosti integracije metod v zadnjih letih pa temu
ne sledijo dokazi empiričnih raziskav o uspešnosti uporabe in odprtih me-
todoloških vprašanjih integracije metod v raziskovalni praksi. Predstavljena
izhodišča kažejo potrebo po raziskovanju razumevanja značilnosti in kako-
vosti v raziskavah z integracijo metod na vseh področjih znanosti ter zlasti
po razvoju poenotenih standardov ocenjevanja kakovosti, ki bodo ob ob-
stoječih kriterijih kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja ocenjevali
tudi način njunega združevanja oz. integracije obeh delov v skupni raziskavi.
Ravno integracija oz. komplementarnost med metodologijama je namreč
danes še vedno oddaljena od idealne pozicije, in to kljub številnim metodo-
loškim razpravam in preseženemu konfliktu dihotomije med paradigmami,
zato je zaželeno preučevanje integracije metod kot integriranega raziskova-
nja (Sánches-Algara in Anguera 2013). Izhajajoč iz navedenih aktualnih meto-
doloških vprašanj je namen našega prispevka obravnava ključnih značilnosti
in razvoja metodologije integracije metod na področju družboslovnega raz-
iskovanja ter vpogled v mnenja izkušenih raziskovalcev na tem področju –
ekspertov glede pomena ter dejavnikov kakovosti v raziskavah z integracijo
kvantitativnih in kvalitativnih metod.
Razmejitev med kvantitativno in kvalitativno paradigmo
Za razumevanje metodologije integracije kvantitativnih in kvalitativnih me-
tod kot tretje metodološke skupine v znanosti je v prvi vrsti ključno poznava-
nje različnih svetovnih nazorov, ki usmerjajo izbor metodologije raziskovanja
v posamezni raziskavi ter s tem določajo njen raziskovalni načrt in nadaljnje
raziskovalne metode v smislu oblikovanja raziskovalnih vprašanj, postopkov
zbiranja ter analize podatkov, interpretacije ugotovitev in ocenjevanja kako-
vosti. Creswell (2014) izpostavlja, da mora raziskovalec pri načrtovanju vsake
raziskave razmišljati o predpostavkah filozofskega svetovnega nazora, ki jih
vključuje v raziskavo, o raziskovalnem načrtu, ki je povezan s tem svetovnim
nazorom, in o specifičnih metodah ter postopkih raziskovanja, ki izbrani me-
todološki pristop povezujejo s konkretno raziskovalno prakso.
V povezavi s tremi metodološkimi skupinami v znanosti (kvantitativni, kva-
514
