Page 517 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 517
Integracija kvantitativne in kvalitativne metodologije v družboslovnem raziskovanju
Zgodovinski razvoj integracije metod
Creswell in Vicki L. Plano Clark (2017) izpostavljata, da je metodologija inte-
gracije kvantitativnih in kvalitativnih pristopov k raziskovanju v različnih di-
sciplinah ter na različnih znanstvenih področjih prisotna že več desetletij, pa
vendarle je predvsem v zadnjih dvajsetih letih opaziti izjemno zanimanje za
ta raziskovalni pristop, ki se je bliskovito razširil na številna področja družbo-
slovnih in humanističnih znanosti ter v številne države. Če so v preteklih letih
ključne besede v objavljenih člankih v indeksiranih revijah še pogosto na-
kazovale napačno razumevanje, terminološko poimenovanje in s tem zgre-
šeno enačenje integracije metod z drugimi metodološki pristopi, kot je npr.
večmetodni pristop (angl. multimethod), ki vključuje uporabo več različnih
metodoloških pristopov enake metodološke orientacije (npr. intervju, foku-
sna skupina in analiza dnevniških zapisov v kvalitativnem raziskovanju oz.
anketa ter eksperiment v kvantitativnem raziskovanju), ali pa celo pristop raz-
ličnega načina zbiranja podatkov (angl. mixed-mode), ki se nanaša na zbiranje
podatkov z različnimi tehnikami (npr. spletno, osebno in telefonsko anketi-
ranje) (Teddlie in Tashakkori 2009), so danes ta razlikovanja prepoznana in
presežena (Creswell in Plano Clark 2017).
Creswell in Vicki L. Plano Clark (2017) razvoj integracije metod umeščata
v čas ob koncu 80. let 20. stoletja, ko je več avtorjev z različnih znanstvenih
področij in iz različnih predelov sveta ob istem času objavilo več monografij,
poglavij ter člankov na temo opisovanja in opredelitev, kar danes poznamo
pod imenom integracija kvantitativne in kvalitativne metodologije oz. v po-
enoteni angleški terminologiji mixed methods research. Pionirji, ki so razvijali
koncept integracije metod, so prihajali s področij, kot so vzgoja in izobraže-
vanje, sociologija, evalvacijske raziskave, management in zdravstvene vede,
ter večinoma iz držav zahodnega sveta, kot so ZDA, Kanada in Velika Britanija.
Medtem pa prve zametke in ideje o integraciji metod zasledimo pri vodilnih
kvantitativnih ter kvalitativnih metodologih že od 60. let 20. stoletja dalje. Za
razliko od prehodnih raziskovalcev je bilo v delih pionirjev integracije metod
prelomno to, da so se sistematično posvetili povezavam oz. načinom kombi-
niranja kvantitativnih in kvalitativnih metodologij, metod ter tehnik zbiranja
podatkov in dobljenih ugotovitev. Poseben poudarek so namenili tudi ute-
meljitvi oz. razlogom za uporabo integracije metod, pri čemer so izhajali iz
kompleksne raziskovalne prakse, ki presega enometodni raziskovalni pristop.
Creswell in Vicki L. Plano Clark (2011) sta razvoj integracije metod oprede-
lila z vidika poteka petih obdobij oz. stopenj razvoja (preglednica 1). Prvi za-
metki segajo v leto 1959, ko sta Campbell in Fiske (v Creswell in Plano Clark
517
Zgodovinski razvoj integracije metod
Creswell in Vicki L. Plano Clark (2017) izpostavljata, da je metodologija inte-
gracije kvantitativnih in kvalitativnih pristopov k raziskovanju v različnih di-
sciplinah ter na različnih znanstvenih področjih prisotna že več desetletij, pa
vendarle je predvsem v zadnjih dvajsetih letih opaziti izjemno zanimanje za
ta raziskovalni pristop, ki se je bliskovito razširil na številna področja družbo-
slovnih in humanističnih znanosti ter v številne države. Če so v preteklih letih
ključne besede v objavljenih člankih v indeksiranih revijah še pogosto na-
kazovale napačno razumevanje, terminološko poimenovanje in s tem zgre-
šeno enačenje integracije metod z drugimi metodološki pristopi, kot je npr.
večmetodni pristop (angl. multimethod), ki vključuje uporabo več različnih
metodoloških pristopov enake metodološke orientacije (npr. intervju, foku-
sna skupina in analiza dnevniških zapisov v kvalitativnem raziskovanju oz.
anketa ter eksperiment v kvantitativnem raziskovanju), ali pa celo pristop raz-
ličnega načina zbiranja podatkov (angl. mixed-mode), ki se nanaša na zbiranje
podatkov z različnimi tehnikami (npr. spletno, osebno in telefonsko anketi-
ranje) (Teddlie in Tashakkori 2009), so danes ta razlikovanja prepoznana in
presežena (Creswell in Plano Clark 2017).
Creswell in Vicki L. Plano Clark (2017) razvoj integracije metod umeščata
v čas ob koncu 80. let 20. stoletja, ko je več avtorjev z različnih znanstvenih
področij in iz različnih predelov sveta ob istem času objavilo več monografij,
poglavij ter člankov na temo opisovanja in opredelitev, kar danes poznamo
pod imenom integracija kvantitativne in kvalitativne metodologije oz. v po-
enoteni angleški terminologiji mixed methods research. Pionirji, ki so razvijali
koncept integracije metod, so prihajali s področij, kot so vzgoja in izobraže-
vanje, sociologija, evalvacijske raziskave, management in zdravstvene vede,
ter večinoma iz držav zahodnega sveta, kot so ZDA, Kanada in Velika Britanija.
Medtem pa prve zametke in ideje o integraciji metod zasledimo pri vodilnih
kvantitativnih ter kvalitativnih metodologih že od 60. let 20. stoletja dalje. Za
razliko od prehodnih raziskovalcev je bilo v delih pionirjev integracije metod
prelomno to, da so se sistematično posvetili povezavam oz. načinom kombi-
niranja kvantitativnih in kvalitativnih metodologij, metod ter tehnik zbiranja
podatkov in dobljenih ugotovitev. Poseben poudarek so namenili tudi ute-
meljitvi oz. razlogom za uporabo integracije metod, pri čemer so izhajali iz
kompleksne raziskovalne prakse, ki presega enometodni raziskovalni pristop.
Creswell in Vicki L. Plano Clark (2011) sta razvoj integracije metod oprede-
lila z vidika poteka petih obdobij oz. stopenj razvoja (preglednica 1). Prvi za-
metki segajo v leto 1959, ko sta Campbell in Fiske (v Creswell in Plano Clark
517
