Page 512 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 512
a Zurc in Anuška Ferligoj
2006). Lahko bi dejali, da v družbi ni fenomena, dejavnika, vedenja, akcije
ali dogodka, ki bi bil izključno samo kvantitativen ali samo kvalitativen, zato
istočasna uporaba obeh metodologij zagotavlja komplementarnost in re-
cipročnost, saj izgubita svoj pomen, če se ne gledata v luči drug drugega
(Anguera in Izquierdo 2006; Sánches-Algara in Anguera 2013).
Integracija kvantitativne in kvalitativne metodologije (angl. mixed me-
thods) kot tretja metodološka skupina v znanosti (Teddlie in Tashakkori 2009),
tretji metodološki moment (Tashakkori in Teddlie 2003), tretja raziskovalna
pot (Gorard in Taylor 2004) ali tretja raziskovalna paradigma (Creswell in
Plano Clark 2017; Johnson in Onwuegbuzie 2004) omogoča premostitev med
paradigmami pozitivizma in postpozitivizma (kvantitativni pristop) ter kon-
struktivizma (kvalitativni pristop) ter postaja vedno pomembnejši način ra-
zvoja znanosti v vseh družboslovnih disciplinah, tudi v pedagogiki, andrago-
giki, sociologiji in psihologiji. V ospredju je paradigma pragmatizma, ki izhaja
iz kompleksnosti raziskovalnih problemov v današnji družbi, ki zahtevajo od-
govore na vprašanja pred enostavnimi številkami v kvantitativnem smislu ali
samo besedami v kvalitativnem smislu. Šele kombinacija obeh vrst podat-
kov, ki hkrati omogoča razumevanje in posploševanje ugotovitev, zagotavlja
najoptimalnejšo analizo izbranega raziskovalnega fenomena ter odgovarja
na potrebo po pridobitvi verodostojnih raziskovalnih dokazov (Creswell in
Plano Clark 2017). Avtorji med nameni uporabe integracije metod navajajo
možnost opredelitve bolj holistične slike (Koller in Sinitsa 2009) ter boljše
razumevanje problema, ki ga preučujejo (Teddlie in Tashakkori 2009).
Interes za kombiniranje kvantitativnih in kvalitativnih metod v isti raziskavi
ima dolgo zgodovino, zlasti na področju družboslovnih znanosti, kjer pa je
bilo v preteklosti pogosto poimenovano z različnimi termini, kot sta npr. »tri-
angulacija« ali »večmetodni pristop« (Timans, Wouters in Heilbron 2019). Ob-
dobje razvoja integracije metod je zato v splošnem možno razdeliti na dve
fazi: (1) razvoj pred terminom integracija metod (mixed methods), ko je bilo
prisotno priložnostno in spontano združevanje kvantitativnih ter kvalitativ-
nih pristopov, ter (2) razvoj po pojavu termina integracija metod ob koncu
20. stoletja, ko se prične razcvet te metodologije s sistematičnimi, dobo pre-
mišljenimi in artikuliranimi pristopi (Fetters 2016). Priljubljenost raziskovanja
z integracijo metod se izkazuje v zadnjih dveh desetletjih s povečanim števi-
lom objav znanstvenih člankov v revijah, prispevkov na konferencah, v mo-
nografijah ter z ustanavljanjem specializiranih združenj, katerih skupni inte-
res je raziskovanje brez omejitvene dihotomije med kvantitativnim in kva-
litativnim metodološkim pristopom. Dosedanje raziskave so dokazale učin-
kovitost in uporabnost integracije metod pri raziskovanju specifičnih subpo-
512
2006). Lahko bi dejali, da v družbi ni fenomena, dejavnika, vedenja, akcije
ali dogodka, ki bi bil izključno samo kvantitativen ali samo kvalitativen, zato
istočasna uporaba obeh metodologij zagotavlja komplementarnost in re-
cipročnost, saj izgubita svoj pomen, če se ne gledata v luči drug drugega
(Anguera in Izquierdo 2006; Sánches-Algara in Anguera 2013).
Integracija kvantitativne in kvalitativne metodologije (angl. mixed me-
thods) kot tretja metodološka skupina v znanosti (Teddlie in Tashakkori 2009),
tretji metodološki moment (Tashakkori in Teddlie 2003), tretja raziskovalna
pot (Gorard in Taylor 2004) ali tretja raziskovalna paradigma (Creswell in
Plano Clark 2017; Johnson in Onwuegbuzie 2004) omogoča premostitev med
paradigmami pozitivizma in postpozitivizma (kvantitativni pristop) ter kon-
struktivizma (kvalitativni pristop) ter postaja vedno pomembnejši način ra-
zvoja znanosti v vseh družboslovnih disciplinah, tudi v pedagogiki, andrago-
giki, sociologiji in psihologiji. V ospredju je paradigma pragmatizma, ki izhaja
iz kompleksnosti raziskovalnih problemov v današnji družbi, ki zahtevajo od-
govore na vprašanja pred enostavnimi številkami v kvantitativnem smislu ali
samo besedami v kvalitativnem smislu. Šele kombinacija obeh vrst podat-
kov, ki hkrati omogoča razumevanje in posploševanje ugotovitev, zagotavlja
najoptimalnejšo analizo izbranega raziskovalnega fenomena ter odgovarja
na potrebo po pridobitvi verodostojnih raziskovalnih dokazov (Creswell in
Plano Clark 2017). Avtorji med nameni uporabe integracije metod navajajo
možnost opredelitve bolj holistične slike (Koller in Sinitsa 2009) ter boljše
razumevanje problema, ki ga preučujejo (Teddlie in Tashakkori 2009).
Interes za kombiniranje kvantitativnih in kvalitativnih metod v isti raziskavi
ima dolgo zgodovino, zlasti na področju družboslovnih znanosti, kjer pa je
bilo v preteklosti pogosto poimenovano z različnimi termini, kot sta npr. »tri-
angulacija« ali »večmetodni pristop« (Timans, Wouters in Heilbron 2019). Ob-
dobje razvoja integracije metod je zato v splošnem možno razdeliti na dve
fazi: (1) razvoj pred terminom integracija metod (mixed methods), ko je bilo
prisotno priložnostno in spontano združevanje kvantitativnih ter kvalitativ-
nih pristopov, ter (2) razvoj po pojavu termina integracija metod ob koncu
20. stoletja, ko se prične razcvet te metodologije s sistematičnimi, dobo pre-
mišljenimi in artikuliranimi pristopi (Fetters 2016). Priljubljenost raziskovanja
z integracijo metod se izkazuje v zadnjih dveh desetletjih s povečanim števi-
lom objav znanstvenih člankov v revijah, prispevkov na konferencah, v mo-
nografijah ter z ustanavljanjem specializiranih združenj, katerih skupni inte-
res je raziskovanje brez omejitvene dihotomije med kvantitativnim in kva-
litativnim metodološkim pristopom. Dosedanje raziskave so dokazale učin-
kovitost in uporabnost integracije metod pri raziskovanju specifičnih subpo-
512
