Page 511 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 511
Integracija kvantitativne in kvalitativne
metodologije v družboslovnem
raziskovanju
Joca Zurc
Univerza v Mariboru
joca.zurc@um.si
Anuška Ferligoj
Univerza v Ljubljani
anuska.ferligoj@fdv.uni-lj.si
Skupna uporaba kvantitativnega in kvalitativnega metodološkega pristopa v
isti raziskavi se je pričela intenzivno razvijati ob koncu 80. let 20. stoletja ter
postala pomemben del družboslovnih znanosti v 21. stoletju. Pa vendar je zelo
malo temeljnih metodoloških empiričnih dokazov o uspešnosti tovrstnega
metodološkega pristopa in njegovih osrednjih dilemah v raziskovalni praksi.
Namen naše raziskave je bil dobiti vpogled v mnenja mednarodno priznanih
ekspertov o kakovosti v raziskavah z integracijo metod v družboslovnem raz-
iskovanju. Ugotovitve kvalitativne vsebinske analize devetih intervjujev so iz-
postavile večjo kompleksnost raziskav z integracijo metod v primerjavi z dru-
gimi metodološkimi pristopi, kar je povezano z določenimi problematikami za-
gotavljanja njihove kakovosti, kot so premajhna integracija, nezadostna kako-
vost, neusklajenost rezultatov z metodologijo ter različni kriteriji ocenjevanja
kakovosti. Eksperti so izpostavili pomen raziskovalčevega znanja. Metodolo-
ško izobraževanje, razvoj novih izobraževalnih programov ter njihova evalva-
cija predstavljajo pomembna izhodišča za kakovostno raziskovanje z integra-
cijo metod.
Ključne besede: integracija kvantitativnih in kvalitativnih metod, kakovost razi-
skovanja, mnenja ekspertov, metodološko izobraževanje
Uvod
Dosledna tradicionalna dihotomija kvantitativnega in kvalitativnega pri-
stopa v raziskovanju vodi v raziskovalno togost, ki poveličuje dominantno
metodološko opcijo in ostro zavrača nasprotujočo (Sánches-Algara in An-
guera 2013). Pa vendarle sta za družboslovno preučevanje, ki se ukvarja s
kompleksnostjo človekove narave in njegovih interakcij z drugimi ter oko-
ljem, primerni tako kvantitativna kot tudi kvalitativna metodološka perspek-
tiva, ki v mnogih pogledih dopolnjujeta druga drugo (Anguera in Izquierdo
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.511-528
metodologije v družboslovnem
raziskovanju
Joca Zurc
Univerza v Mariboru
joca.zurc@um.si
Anuška Ferligoj
Univerza v Ljubljani
anuska.ferligoj@fdv.uni-lj.si
Skupna uporaba kvantitativnega in kvalitativnega metodološkega pristopa v
isti raziskavi se je pričela intenzivno razvijati ob koncu 80. let 20. stoletja ter
postala pomemben del družboslovnih znanosti v 21. stoletju. Pa vendar je zelo
malo temeljnih metodoloških empiričnih dokazov o uspešnosti tovrstnega
metodološkega pristopa in njegovih osrednjih dilemah v raziskovalni praksi.
Namen naše raziskave je bil dobiti vpogled v mnenja mednarodno priznanih
ekspertov o kakovosti v raziskavah z integracijo metod v družboslovnem raz-
iskovanju. Ugotovitve kvalitativne vsebinske analize devetih intervjujev so iz-
postavile večjo kompleksnost raziskav z integracijo metod v primerjavi z dru-
gimi metodološkimi pristopi, kar je povezano z določenimi problematikami za-
gotavljanja njihove kakovosti, kot so premajhna integracija, nezadostna kako-
vost, neusklajenost rezultatov z metodologijo ter različni kriteriji ocenjevanja
kakovosti. Eksperti so izpostavili pomen raziskovalčevega znanja. Metodolo-
ško izobraževanje, razvoj novih izobraževalnih programov ter njihova evalva-
cija predstavljajo pomembna izhodišča za kakovostno raziskovanje z integra-
cijo metod.
Ključne besede: integracija kvantitativnih in kvalitativnih metod, kakovost razi-
skovanja, mnenja ekspertov, metodološko izobraževanje
Uvod
Dosledna tradicionalna dihotomija kvantitativnega in kvalitativnega pri-
stopa v raziskovanju vodi v raziskovalno togost, ki poveličuje dominantno
metodološko opcijo in ostro zavrača nasprotujočo (Sánches-Algara in An-
guera 2013). Pa vendarle sta za družboslovno preučevanje, ki se ukvarja s
kompleksnostjo človekove narave in njegovih interakcij z drugimi ter oko-
ljem, primerni tako kvantitativna kot tudi kvalitativna metodološka perspek-
tiva, ki v mnogih pogledih dopolnjujeta druga drugo (Anguera in Izquierdo
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.511-528
