Page 516 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 516
a Zurc in Anuška Ferligoj
je možno prepoznati po zastopanih kvantitativnih in kvalitativnih vidikih, ki
so razvidni že v samih raziskovalnih vprašanjih, načinih zbiranja podatkov,
merskih instrumentih, postopkih analiz in načinih sklepanja o dobljenih ugo-
tovitvah, ki vsi na različnih stopnjah raziskovanja vključujejo integracijo obeh
delov raziskave (Teddlie in Tashakkori 2009). Košmerl (2021) navaja, da je in-
tegracija obeh vrst podatkov ključni korak kombiniranega raziskovanja ter
eden izmed najpomembnejših kriterijev kakovosti tega metodološkega pri-
stopa. Načini in stopnja integriranja kvantitativnih ter kvalitativnih podatkov
v posamezni raziskavi z integracijo metod pa so v prvi vrsti odvisni od raz-
iskovalnih vprašanj in uporabljenega raziskovalnega načrta integracije me-
tod (Creswell in Plano Clark 2017). Teddlie in Tashakkori (2009) sta med petimi
različnimi skupinami raziskovalnih načrtov integracije metod izpostavila tudi
v celoti integrirani raziskovalni načrt (angl. fully integrated mixed design), pri
katerem se kvalitativni in kvantitativni pristop združujeta v vseh fazah razis-
kave (od zasnove do zaključkov), v vsaki fazi en pristop vpliva na oblikovanje
drugega in na pojav več načinov implementacije integracije. Kljub poudarje-
nemu pomenu doseganja čim večje integracije metodoloških pristopov, po-
datkov in ugotovitev v raziskavi z integracijo metod pa je relativno malo po-
znanih ter dobro artikuliranih tehnik, ki bi jih lahko raziskovalci uporabili za
integracijo kvantitativnih in kvalitativnih delov svoje raziskave. Med novej-
šimi perspektivnimi pristopi je npr. stebrni integracijski proces (angl. Pillar In-
tegration Process) kot vizualna tehnika skupnih prikazov (angl. joint display),
ki skozi štiristopenjski pregleden in rigorozen postopek omogoča integrira-
nje in prikaz kvantitativnih ter kvalitativnih ugotovitev raziskave (Johnson,
Grove in Clarke 2019).
Raziskovalci z integracijo metod so prepričani, da samo kombinacija kvan-
titativnih in kvalitativnih raziskovalnih pristopov zagotavlja celostno razume-
vanje raziskovalnega problema. Najpogosteje so zavezani svetovnemu na-
zoru pragmatizma, ki temelji na konceptu resnice v povezavi z realnostjo oz.
je resnica vse, kar deluje v odnosu na zastavljeno raziskovalno vprašanje ali
problem raziskovanja v izbranem času ter izhaja iz konkretnih situacij, aktiv-
nosti in posledic realnega sveta. Pri izbiri integrirane metodologije tako niso
v ospredju raziskovalne metode, temveč se raziskovalci osredotočajo na raz-
iskovalni problem in uporabijo vse možne ter poznane pristope in postopke
(npr. različne pristope zbiranja podatkov, analize podatkov), ki pripomorejo
k njegovemu razumevanju in pojasnjevanju. Integracija metod »daje glas«
udeležencem raziskave, spodbuja njihovo aktivno vključitev ter povečuje za-
vest in aktivnosti za spremembe v smeri izboljšanja življenj vsakega posame-
znika in družbe v celoti (Creswell 2014; Teddlie in Tashakkori 2009).
516
je možno prepoznati po zastopanih kvantitativnih in kvalitativnih vidikih, ki
so razvidni že v samih raziskovalnih vprašanjih, načinih zbiranja podatkov,
merskih instrumentih, postopkih analiz in načinih sklepanja o dobljenih ugo-
tovitvah, ki vsi na različnih stopnjah raziskovanja vključujejo integracijo obeh
delov raziskave (Teddlie in Tashakkori 2009). Košmerl (2021) navaja, da je in-
tegracija obeh vrst podatkov ključni korak kombiniranega raziskovanja ter
eden izmed najpomembnejših kriterijev kakovosti tega metodološkega pri-
stopa. Načini in stopnja integriranja kvantitativnih ter kvalitativnih podatkov
v posamezni raziskavi z integracijo metod pa so v prvi vrsti odvisni od raz-
iskovalnih vprašanj in uporabljenega raziskovalnega načrta integracije me-
tod (Creswell in Plano Clark 2017). Teddlie in Tashakkori (2009) sta med petimi
različnimi skupinami raziskovalnih načrtov integracije metod izpostavila tudi
v celoti integrirani raziskovalni načrt (angl. fully integrated mixed design), pri
katerem se kvalitativni in kvantitativni pristop združujeta v vseh fazah razis-
kave (od zasnove do zaključkov), v vsaki fazi en pristop vpliva na oblikovanje
drugega in na pojav več načinov implementacije integracije. Kljub poudarje-
nemu pomenu doseganja čim večje integracije metodoloških pristopov, po-
datkov in ugotovitev v raziskavi z integracijo metod pa je relativno malo po-
znanih ter dobro artikuliranih tehnik, ki bi jih lahko raziskovalci uporabili za
integracijo kvantitativnih in kvalitativnih delov svoje raziskave. Med novej-
šimi perspektivnimi pristopi je npr. stebrni integracijski proces (angl. Pillar In-
tegration Process) kot vizualna tehnika skupnih prikazov (angl. joint display),
ki skozi štiristopenjski pregleden in rigorozen postopek omogoča integrira-
nje in prikaz kvantitativnih ter kvalitativnih ugotovitev raziskave (Johnson,
Grove in Clarke 2019).
Raziskovalci z integracijo metod so prepričani, da samo kombinacija kvan-
titativnih in kvalitativnih raziskovalnih pristopov zagotavlja celostno razume-
vanje raziskovalnega problema. Najpogosteje so zavezani svetovnemu na-
zoru pragmatizma, ki temelji na konceptu resnice v povezavi z realnostjo oz.
je resnica vse, kar deluje v odnosu na zastavljeno raziskovalno vprašanje ali
problem raziskovanja v izbranem času ter izhaja iz konkretnih situacij, aktiv-
nosti in posledic realnega sveta. Pri izbiri integrirane metodologije tako niso
v ospredju raziskovalne metode, temveč se raziskovalci osredotočajo na raz-
iskovalni problem in uporabijo vse možne ter poznane pristope in postopke
(npr. različne pristope zbiranja podatkov, analize podatkov), ki pripomorejo
k njegovemu razumevanju in pojasnjevanju. Integracija metod »daje glas«
udeležencem raziskave, spodbuja njihovo aktivno vključitev ter povečuje za-
vest in aktivnosti za spremembe v smeri izboljšanja življenj vsakega posame-
znika in družbe v celoti (Creswell 2014; Teddlie in Tashakkori 2009).
516
