Page 524 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 524
a Zurc in Anuška Ferligoj
seznanjenost s specifičnimi raziskovalnimi načrti, poznavanje načinov inte-
gracije ter pristopov k ocenjevanju kakovosti v raziskavah z integracijo me-
tod. Vse navedene značilnosti znanja o integraciji metod ob razpoložljivem
času, finančnih in človeških virih predstavljajo pomembne zunanje dejavnike
kakovostnega raziskovanja z integracijo metod. Podobno navajata tudi Do-
minika Vrbnjak in Majda Pajnkihar (2015), in sicer da je raziskovanje s kom-
biniranim kvantitativnim in kvalitativnim pristopom velikokrat zahtevno ter
prinaša več stroškov. Od raziskovalca zahteva veliko znanja in veščin, zato
bi bilo treba metodološke vsebine integracije metod v prihodnosti vključiti
v visokošolsko izobraževanje. Anketna raziskava na vzorcu 52 podiplomskih
študentov družboslovnih in zdravstvenih študijskih smeri pa je pokazala, da
sta se dve tretjini študentov z integracijo metod prvič srečali šele v okviru
metodoloških predmetov na podiplomskem študiju. Samo petina anketira-
nih študentov se je s to metodologijo seznanila že na predhodnih stopnjah
študija, v delovnem okolju ali pa s samostojnim učenjem. V njihovem dose-
danjem izobraževanju in raziskovanju je prevladovala kvantitativna metodo-
logija. Ugotovitve te raziskave so pokazale na veliko potrebo po izobraže-
vanju s področja metodologije integracije metod v visokošolskem izobraže-
vanju (Zurc 2016). Katrin Niglas (2010) je na vzorcu raziskovalcev začetnikov
na področju pedagoških znanosti prišla do podobnih ugotovitev. V raziska-
vah raziskovalcev, ki so se prvič srečevali z integracijo metod, je prevlado-
vala dominantnost kvantitativnega pristopa, o katerem so imeli pričakovano
več znanja in bili deležni več izobraževanja v času študija. Po mnenju Alicie
O’Cathain, Elizabethe Murphy in Nicholla (2007) je poznavanje načinov inte-
griranja podatkov in različnih vrst tipologij raziskovalnih načrtov integracije
metod, načinov vzorčenja, zbiranja ter analize podatkov ključno za izboljša-
nje kakovosti načrtovanja in izvedbe raziskav z integracijo metod. Navedeno
znanje pa se praviloma pridobi skozi formalno izobraževanje in nadgrajuje z
raziskovalnimi izkušnjami (Guetterman 2017).
Ob oblikovanju sklepnih ugotovitev je treba imeti v vidu tudi določene
omejitve naše raziskave z mednarodnimi eksperti na področju integracije
metod. Kljub njihovi homogenosti na področju preučevanja metodologije
družboslovnih ved pa je sama izvedba intervjujev potekala v času medna-
rodne znanstvene konference MMIRA, kar pomeni, da je bil čas izvedbe in-
tervjuja s posameznim ekspertom omejen. Predvidevati je, da je izvedba in-
tervjuja med številnimi dogovorjenimi pogovori in aktivnostmi ekspertov na
konferenci prispevala h krajšim ter jedrnatejšim odgovorom intervjuvancev,
ki bi bili predvidoma daljši in vsebinsko bogatejši, če bi intervjuji potekali
brez časovnih omejitev ter v večji zasebnosti.
524
seznanjenost s specifičnimi raziskovalnimi načrti, poznavanje načinov inte-
gracije ter pristopov k ocenjevanju kakovosti v raziskavah z integracijo me-
tod. Vse navedene značilnosti znanja o integraciji metod ob razpoložljivem
času, finančnih in človeških virih predstavljajo pomembne zunanje dejavnike
kakovostnega raziskovanja z integracijo metod. Podobno navajata tudi Do-
minika Vrbnjak in Majda Pajnkihar (2015), in sicer da je raziskovanje s kom-
biniranim kvantitativnim in kvalitativnim pristopom velikokrat zahtevno ter
prinaša več stroškov. Od raziskovalca zahteva veliko znanja in veščin, zato
bi bilo treba metodološke vsebine integracije metod v prihodnosti vključiti
v visokošolsko izobraževanje. Anketna raziskava na vzorcu 52 podiplomskih
študentov družboslovnih in zdravstvenih študijskih smeri pa je pokazala, da
sta se dve tretjini študentov z integracijo metod prvič srečali šele v okviru
metodoloških predmetov na podiplomskem študiju. Samo petina anketira-
nih študentov se je s to metodologijo seznanila že na predhodnih stopnjah
študija, v delovnem okolju ali pa s samostojnim učenjem. V njihovem dose-
danjem izobraževanju in raziskovanju je prevladovala kvantitativna metodo-
logija. Ugotovitve te raziskave so pokazale na veliko potrebo po izobraže-
vanju s področja metodologije integracije metod v visokošolskem izobraže-
vanju (Zurc 2016). Katrin Niglas (2010) je na vzorcu raziskovalcev začetnikov
na področju pedagoških znanosti prišla do podobnih ugotovitev. V raziska-
vah raziskovalcev, ki so se prvič srečevali z integracijo metod, je prevlado-
vala dominantnost kvantitativnega pristopa, o katerem so imeli pričakovano
več znanja in bili deležni več izobraževanja v času študija. Po mnenju Alicie
O’Cathain, Elizabethe Murphy in Nicholla (2007) je poznavanje načinov inte-
griranja podatkov in različnih vrst tipologij raziskovalnih načrtov integracije
metod, načinov vzorčenja, zbiranja ter analize podatkov ključno za izboljša-
nje kakovosti načrtovanja in izvedbe raziskav z integracijo metod. Navedeno
znanje pa se praviloma pridobi skozi formalno izobraževanje in nadgrajuje z
raziskovalnimi izkušnjami (Guetterman 2017).
Ob oblikovanju sklepnih ugotovitev je treba imeti v vidu tudi določene
omejitve naše raziskave z mednarodnimi eksperti na področju integracije
metod. Kljub njihovi homogenosti na področju preučevanja metodologije
družboslovnih ved pa je sama izvedba intervjujev potekala v času medna-
rodne znanstvene konference MMIRA, kar pomeni, da je bil čas izvedbe in-
tervjuja s posameznim ekspertom omejen. Predvidevati je, da je izvedba in-
tervjuja med številnimi dogovorjenimi pogovori in aktivnostmi ekspertov na
konferenci prispevala h krajšim ter jedrnatejšim odgovorom intervjuvancev,
ki bi bili predvidoma daljši in vsebinsko bogatejši, če bi intervjuji potekali
brez časovnih omejitev ter v večji zasebnosti.
524
