Page 581 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 581
Povezanost med študenti med izvedbo študija na daljavo
značilne povezanosti potrjuje kot izredno pomembno tako v študentovem
vsakdanjem kot študijskem življenju. Ta uvid je lahko uporaben pri nadalj-
njem razumevanju percepcije študentov o pomenu povezovanja z drugimi
študenti med samim študijskim procesom. Pred visokošolsko izobraževanje
pa to razumevanje postavlja didaktične izzive, kako pri neposredni izvedbi
študijskih programov podpreti in hkrati izzvati študente na tem področju;
nedvomno seveda ob upoštevanju raznolikih življenjskih situacij in položajev
posameznega študenta, saj, kot bi lahko sklenili iz rezultatov, prav ti sovpli-
vajo na študentovo povezovanje z drugimi študenti in ne le študijsko okolje
samo. V visokošolskih odzivih na spoznanja o posameznikovih različnih in-
dividualnih položajih, ki jih je osvetlila pandemija, prisotni pa so bili že prej,
zagotovo najprej velja pozornost individualiziranim kontekstom, kar glede
na uveljavljeno učitelje izziva v sprejemanju nove vloge pri srečevanjih s štu-
denti.
Značilnosti študentov, s katerimi se srečuje učitelj, pomembno sokreirajo
učinke njegove pedagoške izvedbe. Izkušnja pandemije nam lahko pomaga
k večji občutljivosti na individualne položaje študentov, saj nas je prav glede
teh nedvomno soočila z izzivi, ki jih ne gre pozabiti. Tudi raziskave, kot je naša,
vse predhodno navedene v prispevku in številne druge, nam nedvomno na-
stavljajo zrcalo. Od nas pa je odvisno, na katero stran zrcala se bomo postavili.
Strinjamo se s premislekom Aristovnika idr. (2020), da so morda spremembe,
ki jih je pandemija vnesla v vsakodnevno življenje študentov, še alarman-
tnejše za bližnjo in daljno prihodnost študentov kot pa za sedanji trenutek.
Prav tako bo šele čez čas razvidno, koliko in kaj smo se iz izkušnje študija na
daljavo med pandemijo covida-19 zares naučili tudi v dobro izvedbo študija.
Spoznanja so prispevala uvid v potrebnost ustvarjanja fleksibilnejšega štu-
dijskega okolja (Khalifa idr. 2021), ki bo krepilo resurse in kapacitete študenta
ter bilo podporno, odzivno in osredinjeno na njegove individualne potrebe
(Dodd idr. 2021).
Kot pravijo Khalifa idr. (2021), včasih iz krizne situacije lahko profitiramo,
izidemo boljši, če le uspemo prepoznati izzive, ki bi lahko prispevali k spre-
membam na bolje tudi v prihodnje. To je tudi čas priložnosti, da nekatere
inovacije, ki smo jih razvili in preizkusili v času t. i. urgentnega študija na da-
ljavo (Mok idr. 2021; Rahman 2021), ko je bila onemogočena možnost izbire,
prilagoditve in priprave na proces (Adedoyin in Soykan 2020), in spoznanja
na podlagi tega vnesemo v izobraževanje oz. ohranimo v prihodnje (Garcia-
Morales, Garrido-Moreno in Martin-Rojas 2021). Novo študijsko okolje je zah-
tevalo več problemsko orientiranega učenja, ki študenta spodbudi k večji ak-
tivnosti in interaktivnosti. V naši raziskavi je kar 48 udeleženih študentov
581
značilne povezanosti potrjuje kot izredno pomembno tako v študentovem
vsakdanjem kot študijskem življenju. Ta uvid je lahko uporaben pri nadalj-
njem razumevanju percepcije študentov o pomenu povezovanja z drugimi
študenti med samim študijskim procesom. Pred visokošolsko izobraževanje
pa to razumevanje postavlja didaktične izzive, kako pri neposredni izvedbi
študijskih programov podpreti in hkrati izzvati študente na tem področju;
nedvomno seveda ob upoštevanju raznolikih življenjskih situacij in položajev
posameznega študenta, saj, kot bi lahko sklenili iz rezultatov, prav ti sovpli-
vajo na študentovo povezovanje z drugimi študenti in ne le študijsko okolje
samo. V visokošolskih odzivih na spoznanja o posameznikovih različnih in-
dividualnih položajih, ki jih je osvetlila pandemija, prisotni pa so bili že prej,
zagotovo najprej velja pozornost individualiziranim kontekstom, kar glede
na uveljavljeno učitelje izziva v sprejemanju nove vloge pri srečevanjih s štu-
denti.
Značilnosti študentov, s katerimi se srečuje učitelj, pomembno sokreirajo
učinke njegove pedagoške izvedbe. Izkušnja pandemije nam lahko pomaga
k večji občutljivosti na individualne položaje študentov, saj nas je prav glede
teh nedvomno soočila z izzivi, ki jih ne gre pozabiti. Tudi raziskave, kot je naša,
vse predhodno navedene v prispevku in številne druge, nam nedvomno na-
stavljajo zrcalo. Od nas pa je odvisno, na katero stran zrcala se bomo postavili.
Strinjamo se s premislekom Aristovnika idr. (2020), da so morda spremembe,
ki jih je pandemija vnesla v vsakodnevno življenje študentov, še alarman-
tnejše za bližnjo in daljno prihodnost študentov kot pa za sedanji trenutek.
Prav tako bo šele čez čas razvidno, koliko in kaj smo se iz izkušnje študija na
daljavo med pandemijo covida-19 zares naučili tudi v dobro izvedbo študija.
Spoznanja so prispevala uvid v potrebnost ustvarjanja fleksibilnejšega štu-
dijskega okolja (Khalifa idr. 2021), ki bo krepilo resurse in kapacitete študenta
ter bilo podporno, odzivno in osredinjeno na njegove individualne potrebe
(Dodd idr. 2021).
Kot pravijo Khalifa idr. (2021), včasih iz krizne situacije lahko profitiramo,
izidemo boljši, če le uspemo prepoznati izzive, ki bi lahko prispevali k spre-
membam na bolje tudi v prihodnje. To je tudi čas priložnosti, da nekatere
inovacije, ki smo jih razvili in preizkusili v času t. i. urgentnega študija na da-
ljavo (Mok idr. 2021; Rahman 2021), ko je bila onemogočena možnost izbire,
prilagoditve in priprave na proces (Adedoyin in Soykan 2020), in spoznanja
na podlagi tega vnesemo v izobraževanje oz. ohranimo v prihodnje (Garcia-
Morales, Garrido-Moreno in Martin-Rojas 2021). Novo študijsko okolje je zah-
tevalo več problemsko orientiranega učenja, ki študenta spodbudi k večji ak-
tivnosti in interaktivnosti. V naši raziskavi je kar 48 udeleženih študentov
581
