Page 577 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 577
Povezanost med študenti med izvedbo študija na daljavo
in pogostostjo nezaslonskih aktivnosti v prostem času obstajajo statistično
značilne povezanosti.
Sklepi
Vidik glede odsotnosti socialnih stikov in socialnega povezovanja, ki so ga
študentje opisovali skozi dejavnike manka, pripisanega pomena le-temu in
zaznane odtujenosti (Zrim Martinjak 2022), rezultati pričujoče raziskave do-
polnjujejo z ugotovitvijo, da je le slaba tretjina udeleženih študentov Uni-
verze v Ljubljani med pandemijo ob izvajanju študija na daljavo doživljala
povezanost z drugimi študenti. Nadalje smo ugotavljali, kateri študentje so
bolj in kateri manj doživljali povezanost z drugimi študenti. Ugotovili smo, da
so v naši raziskavi povezanost z drugimi bolj doživljale študentke kot študen-
tje in tisti, ki se med pandemijo niso soočali z duševnimi stiskami, v primer-
javi s tistimi, ki so se. V predvidevanju, da v doživljanju povezanosti študenta
z drugimi študenti obstaja razlika med spoloma, smo izhajali iz ugotovitev
predhodne obsežne (N = 30383) raziskave svetovnega formata (Aristovnik
idr. 2020), ki je zajela študente iz 62 držav ter preučevala vplive pandemije
covida-19 na različne vidike njihovega vsakodnevnega in študijskega življe-
nja ter ki ugotavlja, da so študijske spremembe bolj vplivale na študente mo-
škega spola. Prav tako raziskava Karin Doolan idr. (2021) ugotovi statistično
značilne povezanosti med spolom in t. i. povezovalnim socialnim kapitalom,
s katerim avtorji raziskave opredelijo povezanost z drugimi, in sicer so žen-
ske poročale o višji stopnji povezovalnega socialnega kapitala v primerjavi z
moškimi, pri čemer pa rezultati ne pokažejo, koliko se povezanosti z drugimi
navezujejo na povezanost z drugimi študenti in koliko na povezanost z osta-
limi ter s kom. Povezanost med doživljanjem povezanosti z drugimi študenti
in soočanjem z duševnimi stiskami smo predvidevali glede na predhodne
navedbe porasta doživljanja duševnih stisk med študentsko populacijo med
pandemijo (Bork-Hüffer idr. 2021; Gabrovec idr. 2021; Kerč idr. 2021) ter glede
na to, da duševne stiske lahko pomembno kreirajo posameznikovo vstopa-
nje v socialne stike in povezovanja. Povezanost z drugimi študenti so štu-
dentje doživljali različno, glede na manj ali več prisotnosti pri študiju na da-
ljavo. Prisotnost pri študijski izvedbi, preko aktivnosti, ki se izvajajo, omogoča
vzpostavljanje interakcij z drugimi študenti (Picciano 2002). Interakcije, ki jih
omogoča socialna prisotnost v študijskem okolju, so vitalnega pomena za
krepitev občutka skupnosti (Li 2022), zaupanja in pripadnosti (Mehall 2020).
Tudi med drugimi študijskimi dejavniki in doživljanjem povezanosti štu-
denta z drugimi študenti smo ugotovili obstoj statistično značilnih poveza-
nosti. To velja tako za posamezne značilnosti študentovega pristopa k študiju
577
in pogostostjo nezaslonskih aktivnosti v prostem času obstajajo statistično
značilne povezanosti.
Sklepi
Vidik glede odsotnosti socialnih stikov in socialnega povezovanja, ki so ga
študentje opisovali skozi dejavnike manka, pripisanega pomena le-temu in
zaznane odtujenosti (Zrim Martinjak 2022), rezultati pričujoče raziskave do-
polnjujejo z ugotovitvijo, da je le slaba tretjina udeleženih študentov Uni-
verze v Ljubljani med pandemijo ob izvajanju študija na daljavo doživljala
povezanost z drugimi študenti. Nadalje smo ugotavljali, kateri študentje so
bolj in kateri manj doživljali povezanost z drugimi študenti. Ugotovili smo, da
so v naši raziskavi povezanost z drugimi bolj doživljale študentke kot študen-
tje in tisti, ki se med pandemijo niso soočali z duševnimi stiskami, v primer-
javi s tistimi, ki so se. V predvidevanju, da v doživljanju povezanosti študenta
z drugimi študenti obstaja razlika med spoloma, smo izhajali iz ugotovitev
predhodne obsežne (N = 30383) raziskave svetovnega formata (Aristovnik
idr. 2020), ki je zajela študente iz 62 držav ter preučevala vplive pandemije
covida-19 na različne vidike njihovega vsakodnevnega in študijskega življe-
nja ter ki ugotavlja, da so študijske spremembe bolj vplivale na študente mo-
škega spola. Prav tako raziskava Karin Doolan idr. (2021) ugotovi statistično
značilne povezanosti med spolom in t. i. povezovalnim socialnim kapitalom,
s katerim avtorji raziskave opredelijo povezanost z drugimi, in sicer so žen-
ske poročale o višji stopnji povezovalnega socialnega kapitala v primerjavi z
moškimi, pri čemer pa rezultati ne pokažejo, koliko se povezanosti z drugimi
navezujejo na povezanost z drugimi študenti in koliko na povezanost z osta-
limi ter s kom. Povezanost med doživljanjem povezanosti z drugimi študenti
in soočanjem z duševnimi stiskami smo predvidevali glede na predhodne
navedbe porasta doživljanja duševnih stisk med študentsko populacijo med
pandemijo (Bork-Hüffer idr. 2021; Gabrovec idr. 2021; Kerč idr. 2021) ter glede
na to, da duševne stiske lahko pomembno kreirajo posameznikovo vstopa-
nje v socialne stike in povezovanja. Povezanost z drugimi študenti so štu-
dentje doživljali različno, glede na manj ali več prisotnosti pri študiju na da-
ljavo. Prisotnost pri študijski izvedbi, preko aktivnosti, ki se izvajajo, omogoča
vzpostavljanje interakcij z drugimi študenti (Picciano 2002). Interakcije, ki jih
omogoča socialna prisotnost v študijskem okolju, so vitalnega pomena za
krepitev občutka skupnosti (Li 2022), zaupanja in pripadnosti (Mehall 2020).
Tudi med drugimi študijskimi dejavniki in doživljanjem povezanosti štu-
denta z drugimi študenti smo ugotovili obstoj statistično značilnih poveza-
nosti. To velja tako za posamezne značilnosti študentovega pristopa k študiju
577
