Page 579 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 579
Povezanost med študenti med izvedbo študija na daljavo
priložnosti, ki jih za socialno povezovanje med študenti ponuja interaktivna
izvedba študijskega procesa.
Glede na moč statistično značilnih povezanosti med doživljanjem pove-
zanosti študenta z drugimi študenti in študijskimi značilnostmi, ki je srednja
ali nizka, bi lahko sklepali, da so na doživljanje povezanosti študenta z dru-
gimi študenti pri udeleženih v naši raziskavi sovplivali različni tako študijski
kot drugi dejavniki. Iz različnih individualnih življenjskih položajev študentov
bi lahko sklepali na povezanost le-teh tudi s študentovo aktivnostjo in priso-
tnostjo pri študiju na daljavo med pandemijo covida-19, kar nas usmerja k
prepoznavanju kompleksnosti pojava študentovih izhodišč. Ta spoznanja bi
veljalo implicirati v odgovor na vprašanje, kako pritegniti študente k aktivni
vključenosti v študij in ob tem upoštevati njihova različna individualna iz-
hodišča. Ob tem se izpostavlja vsaj dvoje, to so individualizirani konteksti in
ustreznost didaktičnih izvedb študija.
Ker je pandemija zahtevala omejitev socialnih stikov in s tem posegla ne
le v posameznikovo študijsko, temveč tudi v vsakdanje življenje, smo predvi-
devali, da na doživljanje povezanosti študenta z drugimi študenti vpliva tudi
način preživljanja prostega časa. Tisti študentje, ki so več izbirali nezaslon-
ske oblike preživljanja prostega časa, so bolj doživljali povezanost z drugimi
študenti. V njihovih izbirah je bilo več aktivnosti, ki spodbujajo socialne stike
in posameznika povezujejo z drugimi ter so same po sebi tudi aktivnejše, kot
npr. šport, sprehodi, obiski in izleti. Da je pandemija imela pomembne učinke
na vsakdanje življenje študentov, so potrdile tudi predhodne raziskave sve-
tovne in evropske razsežnosti (npr. Aristovnik idr. 2020; Bork-Hüffer idr. 2021;
Doolan idr. 2021).
Kot izhaja iz ugotovitev o statistično značilnih povezanostih med doživlja-
njem povezanosti študenta z drugimi študenti in posameznimi študijskimi
značilnostmi, tako iz študentovega pristopa k študiju in učiteljeve izvedbe
študija kot tudi med doživljanjem povezanosti študenta z drugimi študenti
in načinom preživljanja prostega časa, bi lahko sklepali, da ima pri social-
nem povezovanju ključno vlogo temeljna aktivna (vsakodnevna) naravna-
nost tako posameznika kot tudi v študijskih izvedbah, prav ta pa bi lahko
vplivala na doživljanje povezanosti posameznika z drugimi. Ta spoznanja bi
bila lahko izhodišča za didaktične implikacije pri študijski izvedbi. Opozoriti
velja na zanimiv rezultat, ki izhaja iz naše raziskave, in sicer da je kar 51 ude-
leženih študentov poročalo, da večinoma ali povsem drži, da je njihova fakul-
teta med študijem na daljavo med pandemijo covida-19 vzdrževala občutek
skupnosti in povezanosti. O razlogu za to, da je le tretjina udeleženih štu-
dentov poročala, da so med študijem na daljavo med pandemijo covida-19
579
priložnosti, ki jih za socialno povezovanje med študenti ponuja interaktivna
izvedba študijskega procesa.
Glede na moč statistično značilnih povezanosti med doživljanjem pove-
zanosti študenta z drugimi študenti in študijskimi značilnostmi, ki je srednja
ali nizka, bi lahko sklepali, da so na doživljanje povezanosti študenta z dru-
gimi študenti pri udeleženih v naši raziskavi sovplivali različni tako študijski
kot drugi dejavniki. Iz različnih individualnih življenjskih položajev študentov
bi lahko sklepali na povezanost le-teh tudi s študentovo aktivnostjo in priso-
tnostjo pri študiju na daljavo med pandemijo covida-19, kar nas usmerja k
prepoznavanju kompleksnosti pojava študentovih izhodišč. Ta spoznanja bi
veljalo implicirati v odgovor na vprašanje, kako pritegniti študente k aktivni
vključenosti v študij in ob tem upoštevati njihova različna individualna iz-
hodišča. Ob tem se izpostavlja vsaj dvoje, to so individualizirani konteksti in
ustreznost didaktičnih izvedb študija.
Ker je pandemija zahtevala omejitev socialnih stikov in s tem posegla ne
le v posameznikovo študijsko, temveč tudi v vsakdanje življenje, smo predvi-
devali, da na doživljanje povezanosti študenta z drugimi študenti vpliva tudi
način preživljanja prostega časa. Tisti študentje, ki so več izbirali nezaslon-
ske oblike preživljanja prostega časa, so bolj doživljali povezanost z drugimi
študenti. V njihovih izbirah je bilo več aktivnosti, ki spodbujajo socialne stike
in posameznika povezujejo z drugimi ter so same po sebi tudi aktivnejše, kot
npr. šport, sprehodi, obiski in izleti. Da je pandemija imela pomembne učinke
na vsakdanje življenje študentov, so potrdile tudi predhodne raziskave sve-
tovne in evropske razsežnosti (npr. Aristovnik idr. 2020; Bork-Hüffer idr. 2021;
Doolan idr. 2021).
Kot izhaja iz ugotovitev o statistično značilnih povezanostih med doživlja-
njem povezanosti študenta z drugimi študenti in posameznimi študijskimi
značilnostmi, tako iz študentovega pristopa k študiju in učiteljeve izvedbe
študija kot tudi med doživljanjem povezanosti študenta z drugimi študenti
in načinom preživljanja prostega časa, bi lahko sklepali, da ima pri social-
nem povezovanju ključno vlogo temeljna aktivna (vsakodnevna) naravna-
nost tako posameznika kot tudi v študijskih izvedbah, prav ta pa bi lahko
vplivala na doživljanje povezanosti posameznika z drugimi. Ta spoznanja bi
bila lahko izhodišča za didaktične implikacije pri študijski izvedbi. Opozoriti
velja na zanimiv rezultat, ki izhaja iz naše raziskave, in sicer da je kar 51 ude-
leženih študentov poročalo, da večinoma ali povsem drži, da je njihova fakul-
teta med študijem na daljavo med pandemijo covida-19 vzdrževala občutek
skupnosti in povezanosti. O razlogu za to, da je le tretjina udeleženih štu-
dentov poročala, da so med študijem na daljavo med pandemijo covida-19
579
