Page 587 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 587
Doživljanje in ukrepanje žrtev spletnega
nasilja med slovenskimi srednješolci
Maja Keršič
Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava
maja.kersic@ingoliceva.si
Andreja Kozmus
Filozofska Fakulteta Univerze v Mariboru
andreja.kozmus@um.si
Med mladimi narašča količina časa, ki ga dnevno preživijo na spletu, in močno
presega priporočila strokovnjakov. Na spletu so pogosto podvrženi škodljivim
vsebinam in različnim oblikam spletnega nasilja, ki je, če ga primerjamo s tra-
dicionalnim medvrstniškim nasiljem, specifično. V raziskavo smo zajeli 703 sre-
dnješolce (termin srednješolci v prispevku uporabljamo za srednješolce in sre-
dnješolke, če izpostavljamo spol, pa uporabimo termin dijak in dijakinja) iz 181
slovenskih srednjih šol. Ugotovili smo, da so tisti, ki na spletu dnevno preživijo
več časa, pogosteje žrtve spletnega nasilja. Najstniki, žrtve spletnega nasilja,
ob tem najpogosteje občutijo jezo, osramočenost, zaskrbljenost in razburje-
nost, pojavljajo pa se razlike med dijaki in dijakinjami. Dijaki spletnemu nasilju
večinoma ne pripisujejo večjega pomena, ga normalizirajo in minimalizirajo,
dijakinje pa ob njem pomembno pogosteje doživljajo večje čustvene težave.
Žrtve le redko poiščejo pomoč. Sočasno s pozivi k digitalizaciji bi morali mlade
ozaveščati, da je nasilje v virtualnem svetu še kako realno, in jih sistematično
opolnomočiti za ukrepanje, če sami postanejo žrtve spletnega nasilja.
Ključne besede: spletno nasilje, srednješolci, žrtve, doživljanje, ukrepanje
Uvod
Vse več ljudi vse več časa preživi na spletu (Kemp 2022). Epidemija covida-19
pa je čas, preživet na spletu, s šolanjem in z delom na daljavo še povečala (Ka-
wabe idr. 2020; Lemenager idr. 2021). S povečano uporabo spleta, ki močno
presega priporočila strokovnjakov (Vintar Spreitzer idr. 2021, 14), se medvr-
stniško¹ nasilje s šolskih igrišč vse bolj preusmerja na svetovni splet. Obstaja
mnogo raziskav, ki kažejo na povezavo med pogostejšo rabo spleta in pove-
čanim tveganjem, da posameznik postane žrtev spletnega nasilja in tudi da
¹ Pridevnik »medvrstniško« uporabljamo samo pri opisovanju tradicionalnega nasilja, pri opi-
sovanju spletnega nasilja ga izpuščamo, saj v mnogih primerih storilci spletnega nasilja niso
znani.
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.587-603
nasilja med slovenskimi srednješolci
Maja Keršič
Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava
maja.kersic@ingoliceva.si
Andreja Kozmus
Filozofska Fakulteta Univerze v Mariboru
andreja.kozmus@um.si
Med mladimi narašča količina časa, ki ga dnevno preživijo na spletu, in močno
presega priporočila strokovnjakov. Na spletu so pogosto podvrženi škodljivim
vsebinam in različnim oblikam spletnega nasilja, ki je, če ga primerjamo s tra-
dicionalnim medvrstniškim nasiljem, specifično. V raziskavo smo zajeli 703 sre-
dnješolce (termin srednješolci v prispevku uporabljamo za srednješolce in sre-
dnješolke, če izpostavljamo spol, pa uporabimo termin dijak in dijakinja) iz 181
slovenskih srednjih šol. Ugotovili smo, da so tisti, ki na spletu dnevno preživijo
več časa, pogosteje žrtve spletnega nasilja. Najstniki, žrtve spletnega nasilja,
ob tem najpogosteje občutijo jezo, osramočenost, zaskrbljenost in razburje-
nost, pojavljajo pa se razlike med dijaki in dijakinjami. Dijaki spletnemu nasilju
večinoma ne pripisujejo večjega pomena, ga normalizirajo in minimalizirajo,
dijakinje pa ob njem pomembno pogosteje doživljajo večje čustvene težave.
Žrtve le redko poiščejo pomoč. Sočasno s pozivi k digitalizaciji bi morali mlade
ozaveščati, da je nasilje v virtualnem svetu še kako realno, in jih sistematično
opolnomočiti za ukrepanje, če sami postanejo žrtve spletnega nasilja.
Ključne besede: spletno nasilje, srednješolci, žrtve, doživljanje, ukrepanje
Uvod
Vse več ljudi vse več časa preživi na spletu (Kemp 2022). Epidemija covida-19
pa je čas, preživet na spletu, s šolanjem in z delom na daljavo še povečala (Ka-
wabe idr. 2020; Lemenager idr. 2021). S povečano uporabo spleta, ki močno
presega priporočila strokovnjakov (Vintar Spreitzer idr. 2021, 14), se medvr-
stniško¹ nasilje s šolskih igrišč vse bolj preusmerja na svetovni splet. Obstaja
mnogo raziskav, ki kažejo na povezavo med pogostejšo rabo spleta in pove-
čanim tveganjem, da posameznik postane žrtev spletnega nasilja in tudi da
¹ Pridevnik »medvrstniško« uporabljamo samo pri opisovanju tradicionalnega nasilja, pri opi-
sovanju spletnega nasilja ga izpuščamo, saj v mnogih primerih storilci spletnega nasilja niso
znani.
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.587-603
