Page 589 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 589
Doživljanje in ukrepanje žrtev spletnega nasilja med slovenskimi srednješolci
da so močni in nepremagljivi, ki jim v fizičnem svetu pogosto umanjkajo (Vin-
tar Spreitzer idr. 2021). Prav tako spletno delovanje pod izmišljeno identiteto
zmanjšuje možnost pripisovanja odgovornosti in družbene obsodbe takih
dejanj, medijska pozornost pa je običajno usmerjena le v najekstremnejša
dejanja spletnega nasilja (Sechi, Cabrasa in Sideli 2023). Vse navedeno kaže,
da lahko splet, s spodbujanjem moralne neangažiranosti, poveča tveganje
za spletno nasilje (Runions in Bak 2015).
Tako so socialna oz. družbena omrežja (spletne storitve, aplikacije, plat-
forme za ohranjanje stikov in povezovanje oseb s podobnimi zanimanji, inte-
resi ter aktivnostmi), spletne strani za hitro pošiljanje sporočil, klepetalnice in
oglasne deske pogosto vir nevarnosti, prostori, kjer se odvija spletno nasilje
(Olweus in Limber 2018).
Oblike spletnega nasilja in njegove posledice
Veliko mladih je ves čas povezanih s svojimi vrstniki. Družbena omrežja upo-
rabljajo za medsebojno komunikacijo, deljenje fotografij, svojih izkušenj, ču-
stev in tudi skrivnosti (Marzano in Lizut 2018). Mladi med 11. in 18. letom so
tako še posebej dovzetni za spletno nasilje, saj so v tem obdobju interakcije
z vrstniki zanje zelo pomembne (Košir 2013).
Obstaja več oblik spletnega nasilja, ki se med seboj pogosto prepletajo.
Raziskovalci (Petek 2019) jih razdelijo v štiri zaokrožene kategorije.
– Žaljenje obsega: pisanje žaljivih sporočil in komentarjev; ustvarjanje so-
vražnih skupin; obrekovanje oz. širjenje laži; trolanje oz. objavljanje so-
vražnih in provokativnih sporočil; objavljanje žaljivih predelav fotogra-
fij, videoposnetkov in memov; vse z namenom posmehovanja, poni-
ževanja, izzivanja ali pritegovanja pozornosti in širjenja sovraštva do
določene osebe ali skupine.
– Nadlegovanje in trpinčenje obsega: ustvarjanje lažnih profilov in v imenu
žrtve objavljanje vsebin, ki to osebo spravljajo v zadrego in jo ponižu-
jejo, oz. uporabo lažnih profilov za prevare ali žaljenje drugih in s tem
očrnitev žrtve; spletno zalezovanje; izsiljevanje (najpogosteje za gole
oz. intimne posnetke ali denar); uporabo groženj za ustrahovanje žrtve.
– O izključevanju govorimo, ko skupina izloči vrstnika iz skupine na soci-
alnem omrežju, v aplikaciji za sporočanje ipd. ali mu prepreči vstop v
skupino.
– Zloraba zasebnosti obsega: fotografiranje, snemanje in objavljanje po-
snetkov brez dovoljenja; deljenje intimnih posnetkov; krajo gesel; vdi-
ranje v profile oz. račune žrtve; e-blatenje (angl. doxing), ko nezakonito
589
da so močni in nepremagljivi, ki jim v fizičnem svetu pogosto umanjkajo (Vin-
tar Spreitzer idr. 2021). Prav tako spletno delovanje pod izmišljeno identiteto
zmanjšuje možnost pripisovanja odgovornosti in družbene obsodbe takih
dejanj, medijska pozornost pa je običajno usmerjena le v najekstremnejša
dejanja spletnega nasilja (Sechi, Cabrasa in Sideli 2023). Vse navedeno kaže,
da lahko splet, s spodbujanjem moralne neangažiranosti, poveča tveganje
za spletno nasilje (Runions in Bak 2015).
Tako so socialna oz. družbena omrežja (spletne storitve, aplikacije, plat-
forme za ohranjanje stikov in povezovanje oseb s podobnimi zanimanji, inte-
resi ter aktivnostmi), spletne strani za hitro pošiljanje sporočil, klepetalnice in
oglasne deske pogosto vir nevarnosti, prostori, kjer se odvija spletno nasilje
(Olweus in Limber 2018).
Oblike spletnega nasilja in njegove posledice
Veliko mladih je ves čas povezanih s svojimi vrstniki. Družbena omrežja upo-
rabljajo za medsebojno komunikacijo, deljenje fotografij, svojih izkušenj, ču-
stev in tudi skrivnosti (Marzano in Lizut 2018). Mladi med 11. in 18. letom so
tako še posebej dovzetni za spletno nasilje, saj so v tem obdobju interakcije
z vrstniki zanje zelo pomembne (Košir 2013).
Obstaja več oblik spletnega nasilja, ki se med seboj pogosto prepletajo.
Raziskovalci (Petek 2019) jih razdelijo v štiri zaokrožene kategorije.
– Žaljenje obsega: pisanje žaljivih sporočil in komentarjev; ustvarjanje so-
vražnih skupin; obrekovanje oz. širjenje laži; trolanje oz. objavljanje so-
vražnih in provokativnih sporočil; objavljanje žaljivih predelav fotogra-
fij, videoposnetkov in memov; vse z namenom posmehovanja, poni-
ževanja, izzivanja ali pritegovanja pozornosti in širjenja sovraštva do
določene osebe ali skupine.
– Nadlegovanje in trpinčenje obsega: ustvarjanje lažnih profilov in v imenu
žrtve objavljanje vsebin, ki to osebo spravljajo v zadrego in jo ponižu-
jejo, oz. uporabo lažnih profilov za prevare ali žaljenje drugih in s tem
očrnitev žrtve; spletno zalezovanje; izsiljevanje (najpogosteje za gole
oz. intimne posnetke ali denar); uporabo groženj za ustrahovanje žrtve.
– O izključevanju govorimo, ko skupina izloči vrstnika iz skupine na soci-
alnem omrežju, v aplikaciji za sporočanje ipd. ali mu prepreči vstop v
skupino.
– Zloraba zasebnosti obsega: fotografiranje, snemanje in objavljanje po-
snetkov brez dovoljenja; deljenje intimnih posnetkov; krajo gesel; vdi-
ranje v profile oz. račune žrtve; e-blatenje (angl. doxing), ko nezakonito
589
