Page 590 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 590
a Keršič in Andreja Kozmus
pridobljene podatke žrtve razkrijejo in javno objavijo; zlorabo zaupanja
z razkrivanjem žrtvinih zasebnih informacij drugim . . .
Trendi pojavljanja in raziskovanja spletnega nasilja
Dekleva (2001) je zapisal, da se je medvrstniško nasilje v Sloveniji sprva razu-
melo kot normalno in sprejemljivo. Na spletnem brskalniku Google se je od
leta 2004 do 2020 število svetovnih iskanj izraza »cyberbullying« povečalo za
trikrat, upadlo med obdobjem pandemije covida-19 in se po pandemiji zopet
povečalo (Cyberbullying Facts and Statistics b. l.), kar lahko priča o povečanju
zavedanja posledic spletnega nasilja. V času pandemije je podjetje Light s po-
močjo umetne inteligence po analizi milijonov priljubljenih spletnih mest in
klepetalnic za najstnike zabeležilo 70-odstotno povečanje različnih vrst sple-
tnega nasilja med najstniki (40-odstotno povečanje na igralnih platformah).
Podatki o stopnji razširjenosti spletnega nasilja se razlikujejo glede na anke-
tirane, njihovo starost in spol, še posebej pa pri samooceni doživljanja sple-
tnega nasilja. Kljub razlikam se ga največ dogaja na socialnih omrežjih (Cook
2023) in njegova pojavnost narašča.
Raziskave (Corcoran, Guckin in Prentice 2015; Williford idr. 2018) kažejo, da
ima lahko spletno nasilje negativne posledice na duševno zdravje (povzroča
depresivne motnje, samomorilne ideje in zlorabo substanc), zlasti mladostni-
kov. Težave z duševnim zdravjem in s socialnimi obremenitvami so ob sple-
tnem nasilju pogostejše tudi med študenti in mladimi odraslimi, zlasti v sta-
rostni skupini od 18 do 24 let. Slednji so v 19 povedali, da so za njihove
psihične težave krivi pojavi spletnega nasilja (Cénat idr. 2019). Te odgovorni
pogosto spregledajo ali minimalizirajo, čeprav imajo lahko velike posledice
na otrokov in mladostnikov psihični razvoj ter lahko vodijo v tragičen konec
(Pečjak, Pirc in Košir 2021). Pri žrtvah spletnega nasilja se lahko občasno po-
javlja socialna izolacija, predvsem tam, kjer so bile žrtve deležne spletnega
izključevanja. Kljub temu se spletno nasilje redkeje stopnjuje in premesti v
resnični svet (Ademiluyi, Li in Park 2022).
Ne moremo z gotovostjo primerjati škodljivosti spletnega in tradicional-
nega nasilja, vendar drži, da mladi pogosto podcenjujejo, zmanjšujejo ali za-
nikajo škodo, nastalo zaradi spletnega nasilja (Spears idr. 2008). Anketiranci
raziskave, ki jo je izvedel Joint Select Committee on Cyber-Safety avstral-
skega parlamenta (Australia, Parliament, Joint Select Committee on Cyber-
Safety 2011a) so navajali različne odzive na doživeto spletno nasilje: od močne
prizadetosti, do omilitve spletnega nasilja ali popolnega zanikanja. Smith idr.
(2008) so navedli, da lahko na način, kako mladi zaznavajo spletno nasilje,
vpliva oblika slednjega. Največji negativni vpliv ima zloraba fotografij, naj-
590
pridobljene podatke žrtve razkrijejo in javno objavijo; zlorabo zaupanja
z razkrivanjem žrtvinih zasebnih informacij drugim . . .
Trendi pojavljanja in raziskovanja spletnega nasilja
Dekleva (2001) je zapisal, da se je medvrstniško nasilje v Sloveniji sprva razu-
melo kot normalno in sprejemljivo. Na spletnem brskalniku Google se je od
leta 2004 do 2020 število svetovnih iskanj izraza »cyberbullying« povečalo za
trikrat, upadlo med obdobjem pandemije covida-19 in se po pandemiji zopet
povečalo (Cyberbullying Facts and Statistics b. l.), kar lahko priča o povečanju
zavedanja posledic spletnega nasilja. V času pandemije je podjetje Light s po-
močjo umetne inteligence po analizi milijonov priljubljenih spletnih mest in
klepetalnic za najstnike zabeležilo 70-odstotno povečanje različnih vrst sple-
tnega nasilja med najstniki (40-odstotno povečanje na igralnih platformah).
Podatki o stopnji razširjenosti spletnega nasilja se razlikujejo glede na anke-
tirane, njihovo starost in spol, še posebej pa pri samooceni doživljanja sple-
tnega nasilja. Kljub razlikam se ga največ dogaja na socialnih omrežjih (Cook
2023) in njegova pojavnost narašča.
Raziskave (Corcoran, Guckin in Prentice 2015; Williford idr. 2018) kažejo, da
ima lahko spletno nasilje negativne posledice na duševno zdravje (povzroča
depresivne motnje, samomorilne ideje in zlorabo substanc), zlasti mladostni-
kov. Težave z duševnim zdravjem in s socialnimi obremenitvami so ob sple-
tnem nasilju pogostejše tudi med študenti in mladimi odraslimi, zlasti v sta-
rostni skupini od 18 do 24 let. Slednji so v 19 povedali, da so za njihove
psihične težave krivi pojavi spletnega nasilja (Cénat idr. 2019). Te odgovorni
pogosto spregledajo ali minimalizirajo, čeprav imajo lahko velike posledice
na otrokov in mladostnikov psihični razvoj ter lahko vodijo v tragičen konec
(Pečjak, Pirc in Košir 2021). Pri žrtvah spletnega nasilja se lahko občasno po-
javlja socialna izolacija, predvsem tam, kjer so bile žrtve deležne spletnega
izključevanja. Kljub temu se spletno nasilje redkeje stopnjuje in premesti v
resnični svet (Ademiluyi, Li in Park 2022).
Ne moremo z gotovostjo primerjati škodljivosti spletnega in tradicional-
nega nasilja, vendar drži, da mladi pogosto podcenjujejo, zmanjšujejo ali za-
nikajo škodo, nastalo zaradi spletnega nasilja (Spears idr. 2008). Anketiranci
raziskave, ki jo je izvedel Joint Select Committee on Cyber-Safety avstral-
skega parlamenta (Australia, Parliament, Joint Select Committee on Cyber-
Safety 2011a) so navajali različne odzive na doživeto spletno nasilje: od močne
prizadetosti, do omilitve spletnega nasilja ali popolnega zanikanja. Smith idr.
(2008) so navedli, da lahko na način, kako mladi zaznavajo spletno nasilje,
vpliva oblika slednjega. Največji negativni vpliv ima zloraba fotografij, naj-
590
