Page 85 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 85
Informacijska pismenost: razvoj pojma
od veščine do miselne naravnanosti
Tina Lekan Kraševec
Univerza na Primorskem
tina.lekan@pef.upr.si
Pred petimi desetletji je Paul Zurkowski prvič uporabil pojem informacijska pi-
smenost in s tem izpostavil pomen izobraževanja za obvladovanje vse večjega
števila informacij. Na začetku so bile za to dovolj veščine iskanja, vrednote-
nja in uporabe informacij, danes pa mora posameznik poleg različnih veščin in
kompetenc imeti tudi željo po nenehnem učenju. Namen prispevka je bil na
podlagi pregleda znanstvene literature preučiti, kako se je koncept informacij-
ske pismenosti razvijal in katere družbene okoliščine so nanj vplivale. Zanimale
so nas različne definicije pojma in njihov razvoj z vidika razvijanja posamezni-
kovih veščin ter kompetenc. Na podlagi izsledkov smo poskušali predvideti,
ali bodo kompetence za 21. stoletje dovolj, da bodo posamezniki informacije
uspešno obvladovali tudi v prihodnje. Razvoj umetne inteligence bo vplival na
spremembo koncepta informacijske pismenosti, kritično vrednotenje informa-
cij bo postalo še pomembnejše. Tiste, ki bodo napredku sledili, bosta od drugih
ločevala miselna naravnanost k informacijski pismenosti in njihova pripravlje-
nost na nenehno učenje.
Ključne besede: informacijska pismenost, zgodovinski pregled, definicije, druž-
beni kontekst, miselna naravnanost
Uvod
Z razvojem novih tehnologij in uporabo teh v vsakdanjem življenju so se po-
samezniki soočali z vse večjim številom informacij, ki so vplivale na njihova
življenja. Zato so se kmalu pojavile tudi težnje po izobraževanju posamezni-
kov, da bodo informacije sposobni obvladovati in uporabljati v vsakdanjem
življenju.
Pojem informacijska pismenost je leta 1974 prvič uporabil Paul Zurkowski,
predsednik Združenja informacijske industrije, za katerega so bili informacij-
sko pismeni tisti posamezniki, ki so se naučili informacijske vire uporabljati
pri svojem delu. »Naučili so se tehnik in veščin za uporabo širokega nabora
informacijskih orodij in primarnih virov pri oblikovanju informacijskih rešitev
za svoje težave« (Zurkowski 1974, 6).
Podobno definicijo informacijsko pismenega posameznika je podal Bur-
chinal (1976, 11), ki pa je, za razliko od Zurkowskega, poleg uporabe informacij
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.85-99
od veščine do miselne naravnanosti
Tina Lekan Kraševec
Univerza na Primorskem
tina.lekan@pef.upr.si
Pred petimi desetletji je Paul Zurkowski prvič uporabil pojem informacijska pi-
smenost in s tem izpostavil pomen izobraževanja za obvladovanje vse večjega
števila informacij. Na začetku so bile za to dovolj veščine iskanja, vrednote-
nja in uporabe informacij, danes pa mora posameznik poleg različnih veščin in
kompetenc imeti tudi željo po nenehnem učenju. Namen prispevka je bil na
podlagi pregleda znanstvene literature preučiti, kako se je koncept informacij-
ske pismenosti razvijal in katere družbene okoliščine so nanj vplivale. Zanimale
so nas različne definicije pojma in njihov razvoj z vidika razvijanja posamezni-
kovih veščin ter kompetenc. Na podlagi izsledkov smo poskušali predvideti,
ali bodo kompetence za 21. stoletje dovolj, da bodo posamezniki informacije
uspešno obvladovali tudi v prihodnje. Razvoj umetne inteligence bo vplival na
spremembo koncepta informacijske pismenosti, kritično vrednotenje informa-
cij bo postalo še pomembnejše. Tiste, ki bodo napredku sledili, bosta od drugih
ločevala miselna naravnanost k informacijski pismenosti in njihova pripravlje-
nost na nenehno učenje.
Ključne besede: informacijska pismenost, zgodovinski pregled, definicije, druž-
beni kontekst, miselna naravnanost
Uvod
Z razvojem novih tehnologij in uporabo teh v vsakdanjem življenju so se po-
samezniki soočali z vse večjim številom informacij, ki so vplivale na njihova
življenja. Zato so se kmalu pojavile tudi težnje po izobraževanju posamezni-
kov, da bodo informacije sposobni obvladovati in uporabljati v vsakdanjem
življenju.
Pojem informacijska pismenost je leta 1974 prvič uporabil Paul Zurkowski,
predsednik Združenja informacijske industrije, za katerega so bili informacij-
sko pismeni tisti posamezniki, ki so se naučili informacijske vire uporabljati
pri svojem delu. »Naučili so se tehnik in veščin za uporabo širokega nabora
informacijskih orodij in primarnih virov pri oblikovanju informacijskih rešitev
za svoje težave« (Zurkowski 1974, 6).
Podobno definicijo informacijsko pismenega posameznika je podal Bur-
chinal (1976, 11), ki pa je, za razliko od Zurkowskega, poleg uporabe informacij
Istenič, A., M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja Gabrijelčič, V. R. Kiswarday, M. Lebeničnik, M. Mezgec in M. Volk, ur.
2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-255-8.85-99
