Page 87 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
Informacijska pismenost: razvoj pojma od veščine do miselne naravnanosti
macijsko opismenjevanje, kar mu omogoča obvladovanje vse večjega števila
informacij in podatkov v vsakdanjem življenju. Zanimalo nas je, kakšna je mi-
selnost takšnega posameznika in kaj pomeni pojem miselna naravnanost k
informacijski pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali je na podlagi izsledkov do-
sedanjega raziskovanja možno predvideti nadaljnji razvoj koncepta, to je, ali
bodo morali biti posamezniki tudi v prihodnje informacijsko pismeni, kako
se bo znanje razvijalo in kako se bomo informacijsko opismenjevali v pri-
hodnje.
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kako se je razvijala definicija informacijske pismenosti v luči posame-
znikove zmožnosti za obvladovanje informacij in kako je na koncept
vplivalo širše družbeno okolje?
2. Kako na posameznikovo pripravljenost za obvladovanje informacij in
njihovo uporabo vpliva njegova miselna naravnanost?
3. Kaj na pojem informacijske pismenosti vpliva danes in ali je možno
predvideti, kako se bo koncept razvijal v prihodnje?
Ker je raziskovanje koncepta informacijske pismenosti zelo široko, v pri-
spevku večine področij, na katere sega, nismo podrobneje raziskali. Želeli
smo dobiti splošni pregled koncepta in definicij, izpostavili pa smo tiste, ki
so se nam zdele pomembne za naša raziskovalna vprašanja.
Metodologija
Pri pisanju prispevka smo uporabili opisno metodo dela s pregledom znan-
stvene literature v elektronskih bazah podatkov, dostopnih na Univerzi na
Primorskem, posebej bazah Web of Science in Scopus, ter v spletnih elektron-
skih bazah (Google Učenjak). Pregledali smo tudi lokalni spletni knjižnični ka-
talog v nacionalni vzajemni katalogizacijski bazi COBISS+. Nekatere novejše
definicije smo poiskali v uradnih dokumentih organizacij, ki se ukvarjajo z
informacijsko pismenostjo in njenim raziskovanjem. Iskanje je potekalo fe-
bruarja in marca 2023.
Pri iskanju in pregledu gradiva smo uporabili vsebinske, jezikovne ter
druge kriterije. Časovnega kriterija nismo uporabili, saj smo želeli definicijo
informacijske pismenosti v literaturi preučevati od prve omembe pojma do
danes. Pri vsebinskem in jezikovnem kriteriju smo za iskanje gradiva upora-
bili naslednje iskalne izraze (iskanje s ključnimi besedami) in iskalne fraze v
slovenščini ter angleščini: informacijska pismenost, informac* pismen*, pre-
gled, zgodovin*, začetek, informacijska družba, information literacy, infor-
87
macijsko opismenjevanje, kar mu omogoča obvladovanje vse večjega števila
informacij in podatkov v vsakdanjem življenju. Zanimalo nas je, kakšna je mi-
selnost takšnega posameznika in kaj pomeni pojem miselna naravnanost k
informacijski pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali je na podlagi izsledkov do-
sedanjega raziskovanja možno predvideti nadaljnji razvoj koncepta, to je, ali
bodo morali biti posamezniki tudi v prihodnje informacijsko pismeni, kako
se bo znanje razvijalo in kako se bomo informacijsko opismenjevali v pri-
hodnje.
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kako se je razvijala definicija informacijske pismenosti v luči posame-
znikove zmožnosti za obvladovanje informacij in kako je na koncept
vplivalo širše družbeno okolje?
2. Kako na posameznikovo pripravljenost za obvladovanje informacij in
njihovo uporabo vpliva njegova miselna naravnanost?
3. Kaj na pojem informacijske pismenosti vpliva danes in ali je možno
predvideti, kako se bo koncept razvijal v prihodnje?
Ker je raziskovanje koncepta informacijske pismenosti zelo široko, v pri-
spevku večine področij, na katere sega, nismo podrobneje raziskali. Želeli
smo dobiti splošni pregled koncepta in definicij, izpostavili pa smo tiste, ki
so se nam zdele pomembne za naša raziskovalna vprašanja.
Metodologija
Pri pisanju prispevka smo uporabili opisno metodo dela s pregledom znan-
stvene literature v elektronskih bazah podatkov, dostopnih na Univerzi na
Primorskem, posebej bazah Web of Science in Scopus, ter v spletnih elektron-
skih bazah (Google Učenjak). Pregledali smo tudi lokalni spletni knjižnični ka-
talog v nacionalni vzajemni katalogizacijski bazi COBISS+. Nekatere novejše
definicije smo poiskali v uradnih dokumentih organizacij, ki se ukvarjajo z
informacijsko pismenostjo in njenim raziskovanjem. Iskanje je potekalo fe-
bruarja in marca 2023.
Pri iskanju in pregledu gradiva smo uporabili vsebinske, jezikovne ter
druge kriterije. Časovnega kriterija nismo uporabili, saj smo želeli definicijo
informacijske pismenosti v literaturi preučevati od prve omembe pojma do
danes. Pri vsebinskem in jezikovnem kriteriju smo za iskanje gradiva upora-
bili naslednje iskalne izraze (iskanje s ključnimi besedami) in iskalne fraze v
slovenščini ter angleščini: informacijska pismenost, informac* pismen*, pre-
gled, zgodovin*, začetek, informacijska družba, information literacy, infor-
87
