Page 88 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 88
a Lekan Kraševec
mation society, preview, beginning, history, concept. V elektronskih bazah
smo se omejili na tekste, dostopne v celotnem besedilu. Izločili smo tiste, do
katerih nismo imeli popolnega dostopa.
Pregled literature
Problematika informacij in informacijske pismenosti je bila ob nastanku
pojma povezana z ekonomijo ter njenim vplivom na spreminjajoče se infor-
macijsko okolje. Paul Zurkowski se je pri obravnavi informacijske pismenosti
osredotočil na vidik delovnega okolja in zaposlenih. Kot je ob preučevanju
njegovega poročila izpostavila Emiliy Drabinski (2017), je bilo za Zurkowskega
najpomembnejše, da so bili posamezniki sposobni obvladovati in učinkovito
uporabljati različne informacije, pomembne za njihovo delovanje v podjetju.
Podjetja so namreč zahtevala zaposlene, ki so se morali znajti med naraščajo-
čim številom informacijskih virov. Iz njih so morali biti sposobni izluščiti tiste
informacije, ki so bile uporabne za rast in razvoj podjetja, v katerem so bili
zaposleni (Drabinski 2017).
Če je bila informacijska pismenost sprva povezana zgolj z iskanjem in učin-
kovito uporabo informacij, se je to v 80. letih prejšnjega stoletja začelo te-
meljito spreminjati zaradi razvoja informacijske tehnologije in tehnoloških
naprav, predvsem računalnikov. Kot je v svoji konceptualni analizi in zgodo-
vinskem pregledu razvoja pojma informacijska pismenost ugotavljala Shirley
J. Behrens (1994), so morali imeti posamezniki za obvladovanje novih teh-
nologij nova znanja in veščine. Zaradi povezav tehnologije z informacijami
so nekateri avtorji (Demo 1986; Behrens 1994) računalniško pismenost začeli
obravnavati kot del informacijske pismenosti (Behrens 1994, 312) in ne kot
samostojen koncept. Veščinam iskanja in uporabe informacij so tako dodali
še veščine uporabe računalnika in drugih, takrat novih tehnologij (kabelska
televizija, satelitske komunikacije, video, elektronski mediji, zgoščenke in ro-
botika) (Behrens 1994, 312).
V tem obdobju so se pojavile tudi prve povezave koncepta informacij-
ske pismenosti z izobraževanjem (sprva predvsem visokošolskim) ter vseži-
vljenjskim učenjem. Vodilno vlogo pri povezovanju informacijske pismenosti
in izobraževanja so v okviru informacijskega opismenjevanja prevzele knji-
žnice. V želji po jasnem definiranju informacijske pismenosti je konec 80. let
v Ameriškem združenju knjižnic (American Library Association – ALA) nastala
še danes ena od največkrat uporabljenih definicij. V združenju so bili prepri-
čani, da je informacijska pismenost »veščina preživetja v informacijski dobi«,
veščine in znanja, potrebni za ravnanje z informacijami v informacijsko pre-
žeti, tehnološko napredni družbi, pa jasno definirani (Behrens 1994, 317). Po-
88
mation society, preview, beginning, history, concept. V elektronskih bazah
smo se omejili na tekste, dostopne v celotnem besedilu. Izločili smo tiste, do
katerih nismo imeli popolnega dostopa.
Pregled literature
Problematika informacij in informacijske pismenosti je bila ob nastanku
pojma povezana z ekonomijo ter njenim vplivom na spreminjajoče se infor-
macijsko okolje. Paul Zurkowski se je pri obravnavi informacijske pismenosti
osredotočil na vidik delovnega okolja in zaposlenih. Kot je ob preučevanju
njegovega poročila izpostavila Emiliy Drabinski (2017), je bilo za Zurkowskega
najpomembnejše, da so bili posamezniki sposobni obvladovati in učinkovito
uporabljati različne informacije, pomembne za njihovo delovanje v podjetju.
Podjetja so namreč zahtevala zaposlene, ki so se morali znajti med naraščajo-
čim številom informacijskih virov. Iz njih so morali biti sposobni izluščiti tiste
informacije, ki so bile uporabne za rast in razvoj podjetja, v katerem so bili
zaposleni (Drabinski 2017).
Če je bila informacijska pismenost sprva povezana zgolj z iskanjem in učin-
kovito uporabo informacij, se je to v 80. letih prejšnjega stoletja začelo te-
meljito spreminjati zaradi razvoja informacijske tehnologije in tehnoloških
naprav, predvsem računalnikov. Kot je v svoji konceptualni analizi in zgodo-
vinskem pregledu razvoja pojma informacijska pismenost ugotavljala Shirley
J. Behrens (1994), so morali imeti posamezniki za obvladovanje novih teh-
nologij nova znanja in veščine. Zaradi povezav tehnologije z informacijami
so nekateri avtorji (Demo 1986; Behrens 1994) računalniško pismenost začeli
obravnavati kot del informacijske pismenosti (Behrens 1994, 312) in ne kot
samostojen koncept. Veščinam iskanja in uporabe informacij so tako dodali
še veščine uporabe računalnika in drugih, takrat novih tehnologij (kabelska
televizija, satelitske komunikacije, video, elektronski mediji, zgoščenke in ro-
botika) (Behrens 1994, 312).
V tem obdobju so se pojavile tudi prve povezave koncepta informacij-
ske pismenosti z izobraževanjem (sprva predvsem visokošolskim) ter vseži-
vljenjskim učenjem. Vodilno vlogo pri povezovanju informacijske pismenosti
in izobraževanja so v okviru informacijskega opismenjevanja prevzele knji-
žnice. V želji po jasnem definiranju informacijske pismenosti je konec 80. let
v Ameriškem združenju knjižnic (American Library Association – ALA) nastala
še danes ena od največkrat uporabljenih definicij. V združenju so bili prepri-
čani, da je informacijska pismenost »veščina preživetja v informacijski dobi«,
veščine in znanja, potrebni za ravnanje z informacijami v informacijsko pre-
žeti, tehnološko napredni družbi, pa jasno definirani (Behrens 1994, 317). Po-
88
