Page 234 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

poklicni odnos oziroma spoštuje dostojanstvo, osebnost, znanje, spoznanja, iz-
kušnje in stroke vseh oseb, s katerimi prihaja v stik; 1.2.: Psiholog pri svojem
delu spoštuje in ščiti pravice obravnavanca do zasebnosti, samoodločanja in av-
tonomije; 1.7.: Psiholog pri svojem delu s svojim vedenjem (fizično, besedno ali
nebesedno) ne ustvarja in/ali ne sodeluje pri ustvarjanju za obravnavanca za-
strašujočega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Tudi
eden izmed ključnih ciljev strategije politike zaposlovanja Evropske Uni-
je je spoštovanje ter vključitev vseh ljudi in skupin na trg dela pod enaki-
mi pogoji ter brez diskriminacije (Svetlik idr., 2002).

Kadrovska analitika
Pomembno področje, ki mu moramo znotraj naslavljanja etičnih dilem
posveti dodatno pozornost, je področje kadrovske analitike. Gre za pre-
cej mlado področje, ki se je razvilo v zadnjih nekaj letih (Fernandez in
Gallardo-Gallardo, 2020). Uporaba inovativnih kadrovskih orodij, ki te-
meljijo na obdelavi posameznikovih osebnih podatkov, za psihologe v
organizacijah prinaša številne ugodnosti, a le ob zavedanju in pravilni
naslovitvi etičnih dilem v organizaciji (Khan in Tang, 2016; Sharma in
Sharma, 2017). Varovanje osebnih podatkov in posameznikove zasebno-
sti predstavlja enega izmed večjih izzivov, ki jih s seboj prinaša uporaba
analitike. Zaradi razmaha informacijske tehnologije in programske opre-
me v ospredje vedno bolj prihajajo razprave o izgubi nadzora zaposlenih
nad osebnimi podatki, saj novodobna analitična orodja temeljijo na slede-
nju, hranjenju, obdelavi ter izmenjavi informacij (Schwartz, 2011).
Poleg tega kadrovski oddelki hranijo velike količine osebnih podat-
kov zaposlenih, ki so bili zakonsko pridobljeni, a kljub temu obstaja dile-
ma, kateri so tisti podatki, ki se lahko uporabijo v okviru izvajanja ana-
litike (Plešivčnik, 2018). Popolnoma na mestu je vprašanje, ali je etično
zajemati posameznikove osebne podatke v namene izvajanja prediktiv-
nih analiz in organizacijskih trendov, ki bi lahko razkrili, kateri zaposle-
ni so bolj nagnjeni k temu, da bodo v organizaciji ostali dalj časa kot dru-
gi itd., kateri so pri svojem delu že izpolnili vse potenciale itd. V skladu s
Kodeksom (Društvo psihologov Slovenije, 2019) je prav, da kot psihologiji
v organizaciji spodbujamo opredeljevanje načel ter zapis internih pravil,
ki določajo, katere podatke o zaposlenih, koliko časa in za kakšen namen
lahko organizacije zbirajo ter tudi katerih podatkov ni etično uporabiti
za namen prediktivne analitike. Konkreten primer s tega področja bi bilo
oblikovanje kariernih načrtov zaposlenih na osnovi objav na družbenih

232