Page 230 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

(tj. katere kompetence bosta krepila), obvestiti ga je treba tudi o uspeš-
nosti procesa, ne pa tudi o vsebini pogovorov. Prav tako bi bilo neetično,
če bi psiholog, ki v delovni organizaciji deluje kot coach, informacije, ki
mu jih zaposleni zaupa v okviru svetovalnega pogovora, potem delil v ne-
formalni razpravi z drugimi sodelavci, npr. med druženjem na kavi.
Druga dilema, ki jo lahko psiholog zazna pri svojem delu na področju
razvoja kompetenc zaposlenih, se lahko pojavi znotraj različnih delavnic,
ki so namenjene nadgradnji specifičnih veščin (npr. učinkoviti medoseb-
ni odnosi, konstruktivna komunikacija). V tovrstnih delavnicah, kjer se
udeleženci npr. učijo učinkovitega komuniciranja z različnimi profili lju-
di, udeleženci pogosto sprašujejo, če prilagajanje svojega vedenja in nači-
na komuniciranja specifičnih profilom ljudi ali specifičnim situacijam ni
pretvarjanje. Tu torej ne gre toliko za etično dilemo, ki jo zazna psiholog,
pač pa za tisto, ki jo zaznavajo udeleženci in pogosto potrebujejo pojasni-
lo. Seveda v nobenem smislu ne posegamo v integriteto posameznikov in
od njih ne zahtevamo, da se spremenijo v svoji temeljni osebnostni struk-
turi (kar tudi ne bi bilo mogoče), pač pa jim samo pomagamo razviti veš-
čino, ki jim omogoča, da so slišani in razumljeni (tako kot govorjenje v
angleščini v Angliji ni pretvarjanje); vsebinsko gledano še vedno povemo,
kar smo mislili, le oblika, način je drug.
In nenazadnje je smiselno jasno izpostaviti še eno dilemo, ki bi jo
psiholog v organizaciji na področju razvoja lahko zaznal kot etično. Skla-
dno s členom 1.21. Kodeksa (Društvo psihologov Slovenije, 2019) psiholog
ne sme nikoli delovati v škodo obravnavancev: psiholog ne sme, ne glede na so-
glasje obravnavanca, objavljati podatkov, ki bi lahko kakorkoli škodili obravna-
vancu. Na področju razvoja kompetenc pa se psiholog, podobno kot na po-
dročju iskanja in izbora ustreznih kandidatov, pogosto sreča z dilemo, da
bo posamezniku škodoval, če bo podal mnenje, da nekdo nima ustreznih
kompetenc za zasedbo nekega položaja (ali za zasedbo novega delovne-
ga mesta ali pa za npr. napredovanje). Psiholog se mora zavedati in to po-
jasniti najprej sebi, nato pa na primeren način še kandidatu in morebiti
njegovemu nadrejenemu, da z realno oceno posameznikovih kompetenc
in morebitno zavrnitvijo napredovanja ali zavrnitvijo nekoga za zased-
bo nekega delovnega položaja nikomur ne škodujemo, pač pa mu v res-
nici želimo dobro. Posameznik, ki bo nameščen na delovno mesto, ki ne
ustreza njegovim kompetencam, bo v najboljšem primeru nezadovoljen,
najverjetneje pa bo svoje delovno mesto občutil kot veliko frustracijo, saj
nikakor ne bo mogel izpolniti pričakovanj delovnega mesta in biti uspe-
šen. Na ta način bo začel izgubljati občutek lastne vrednosti, pretirano

228