Page 233 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.6 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v delovnih organizacijah

Organizacija združenih narodov je sprejela vrsto dokumentov, ki po-
sredno ali neposredno nakazujejo na pomen izenačevanja možnosti inva-
lidov in s tem povezanega področja zaposlovanja (npr. Deklaracija o pravi-
cah invalidov, Talinske usmeritve za razvoj človeških virov invalidov, Dunajska
deklaracija).
V projektu ZA VSE – družba brez diskriminacije so ugotovili, da je
glavni razlog za slabši položaj invalidov na trgu dela predvsem v stali-
ščih delodajalcev in širše družbe do njihovega zaposlovanja. Po teh ugo-
tovitvah celo zakonodaja, ki podpira zaposlovanje invalidov, ne more bi-
stveno vplivati na njihovo dejansko zaposljivost, če delodajalci temu niso
naklonjeni. Poleg spodbudne zakonodaje sta bistvenega pomena tudi
ozaveščenost delodajalcev ter ustrezna in pravočasna informiranost o
možnih spodbudah (Destovnik, 2019). Kadrovski psiholog je prvi znotraj
organizacije, ki se informira in organizacijo ozavešča o različnih možno-
stih zaposlovanja ter prilagajanja delovnih mest tudi osebam s statusom
invalida ali z odločbo osebe s posebnimi potrebami. Vedno izhaja iz tega,
kaj lahko invalid ponudi delodajalcu, ne pa iz njegove invalidnosti in mo-
rebitnih ugodnosti, ki bi delodajalcu lahko pripadale, če zaposli invalida.
Vedno je večja verjetnost, da bodo invalidi dobili slabše plačano delovno
mesto, ostali nezaposleni dlje časa in bolj tvegali odpustitev (Greif, 2009).
Za spreminjanje stališč o zaposlovanju invalidov ima pomembno vlo-
go tudi psiholog v organizaciji. Delodajalcem sporoča, da:
– so invalidi zmožni opravljati različna dela, vendar je potreba po
prilagoditvah odvisna od invalidnosti in dela samega;
– je treba biti pri zaposlovanju invalidov pozoren na to, kaj invalid
zna in zmore ter prinese v podjetje;
– država delodajalcem omogoča različne spodbude za zaposlova-
nje invalidov, ko se pojavi potreba po prilagoditvah delovnega
mesta in prihoda na delo.

Delodajalci imajo najpozitivnejša stališča do zaposlovanja oseb s te-
lesnimi okvarami, gluhih in naglušnih ter oseb s kroničnimi boleznimi.
Istočasno imajo najnegativnejša stališča do zaposlovanja oseb z motnja-
mi v duševnem razvoju in oseb s težavami na področju duševnega zdrav-
ja. Prav z zaposlovanjem teh dveh skupin invalidov je povezanih največ
predsodkov (Zovko Stele, 2016).
Členi Kodeksa (Društvo psihologov Slovenije, 2019), ki utemeljujejo
naše ravnanje, so npr.: 1.1.: Psiholog spoštuje vse ljudi, s katerimi prihaja v

231