Page 274 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 274

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Glede na trenutno razumevanje bi moral psiholog, ki sodeluje s špor-
            tniki, ki tekmujejo v športih, ki jih odobri WADA, poročati o tovrstnih
            primerih, medtem ko psiholog, ki dela izven tega konteksta, ne (Backho-
            use idr., 2017). Različni odzivi, poleg realnosti, da številni športni psiho-
            logi delujejo hkrati v obeh kontekstih, kažejo, da se mora (globalna) stro-
            ka športne psihologije vključiti v kritičen pogovor o tem, kako se doping
            obravnava na tem področju.

                 Odgovor na problem

            Športni psihologi morajo prevzeti osebno odgovornost za seznanjanje s
            protidopinškimi vprašanji, politikami in praksami. Različni športni kon-
            teksti imajo različna pravila glede dopinga (in s tem povezanimi posle-
            dicami). Vsi športniki ne tekmujejo v športih ali dogodkih, ki so skladni
            s navodili WADA, katere vloga so promocija, usklajevanje in spremljanje
            boja proti drogam v športu.
                 Ključnega pomena je, da se športni psihologi seznanijo s protidopin-
            škimi pravili in da redno spremljajo spremembe pravil. Ne samo to, vede-
            ti morajo, katera pravila jih zavezujejo. Med delom v športih, ki spadajo v
            okvir delovanja WADA, je športni psiholog soodgovoren za kršitve proti-
            dopinških pravil in bi zato (potencialno) moral prijaviti priznano dopin-
            ško vedenje. V športih, ki so izven delovanja WADA, mu morda ne bo tre-
            ba poročati o kršitvi (odvisno od zahtev oz. pravil športnih organizacij),
            zagotovo pa je pomembno, da se odzove znotraj etičnih in moralnih okvi-
            rov tekmovalnega športa.

                 Členi iz kodeksov oz. načela
            Postavke iz Kodeksa, ki bi koristile pri odločanju v tem primeru, so: na-
            čelo zaupnosti (Association for Applied Sports Psychology, 2011), načelo
            F: socialna odgovornost, načelo A: socialna in profesionalna odgovornost
            (European Federation of Sports Psychology, 2011) in člen 1.3.1. Kodeksa
            poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019), ki navaja,
            da je psiholog pred psihološko obravnavo dolžan na primeren način seznani-
            ti klienta s potrebnimi strokovnimi postopki, aktivnostmi, etičnimi dilemami,
            s poklicnim odnosom, z načinom varovanja osebnih podatkov, varovanjem psi-
            hološkega poročila in morebitnimi posledicami obravnave ter se prepričati, da
            je obravnavanec informacije in pojasnila razumel. V okviru Kodeksa ISPP
            (International Association of Sports Psychologists 2019) se lahko športni
            psihologi obrnejo na tretje načelo, socialna pravičnost in odgovornost,


            272
   269   270   271   272   273   274   275   276   277   278   279