Page 34 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

rejenja ni nič narobe, ko pa vendar lahko poskrbimo, da živali do zakola
živijo »srečno«, smemo reči, da jo posredno legitimira. Vsled rečenega bi
se kot moralno problematične lahko izkazale tudi takšne prakse, ki bi jih
sprva morda imeli za etično zaželeno pomoč, od trenutno popularne »ču-
ječnosti« do »rezilientnosti« za zaposlene. Težava teh je v tem, da lahko
delavca zgolj pasivno in konformistično privajajo na sprejemanje delov-
nih razmer, namesto da bi ga spodbudile k refleksiji morda nepravičnih in
nehumanih delovnih razmer (prim. Purser (2019)).

Etika pravil
Naslednja paradigma za merilo moralnosti ravnanja postavlja sledenje
pravilom: če je ravnanje v skladu s pravili, potem je moralno zaželeno, če
jih krši, je sporno. Različne teorije, ki jih poznamo v sklopu te paradigme,
se med seboj razlikujejo po tem, kako so ta pravila postavljena.

Vesoljni red ali božja volja
Zgodovinsko najstarejši pa tudi najbolj razširjen skupek moralnih pojmo-
vanj predstavljajo religije, ki izvor pravil najdevajo bodisi v brezosebnem
kozmičnem redu (antični gr. logos, kitajski dao, vedska karma in dharma
itn.) bodisi v osebni božji volji (judovstvo, krščanstvo, islam). Osnovno
merilo moralnosti v teh etiških prototeorijah je skladnost ravnanja s pra-
vili, ki izhajajo iz kozmičnega reda oz. božje volje.
Glavna težava, na katero naletimo v tem pojmovanju, je vprašanje
interpretacije in posledične aplikacije (po navadi dokaj abstraktnega)
kozmičnega reda oz. božje volje. Zaradi te zagate se je izoblikovala druž-
bena kasta svečenikov, ki si jemlje izključno pravico interpretacije, a se
njeni pripadniki velikokrat znajdejo v smrtnem konfliktu (katoliki in re-
formatorji, suniti in šiiti itn.). V 16. stol. se je na krščanskih tleh izobliko-
vala tudi posebna veda – hermenevtika –, ki je poskusila postaviti pravila
za interpretacijo težkih mest Svetega pisma (med njenimi prvimi zagovor-
niki je bil Matija Vlačić iz Istre). Toda tudi ta ne more zadovoljivo pomaga-
ti pri reševanju sodobnih moralnih dilem, kot je, denimo, vprašanje gen-
sko spremenjenih organizmov. Celo več: zdi se, da so odločitve, podane
glede tovrstnih izzivov, lahko sprejete a priori in potem vzvratno aplici-
rane na božjo voljo ter kozmični red, kar seveda pomeni, da presojevalci v
tem primeru sploh ne izhajajo iz avtoritete, ki jo postavljajo, pač pa božji
volji in kozmičnemu redu pripisujejo svoja lastna stališča.

32