Page 33 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

I.1 ∙ osnove etike in moralne refleksije

Med številnimi kritikami utilitarizma največjo težavo predstavlja
t. i. »problem kirurga«. Predstavljajmo si kirurga, ki ima v ordinaciji tri
bolnike, vsak od njih pa nujno potrebuje presaditev organa: eden ledvic,
drugi kostnega mozga, tretji srca. Po naključju v ordinacijo vstopi zdrav
človek, ki se izkaže za primernega darovalca vsem trem. Če je kirurg utili-
tarist, se zdi, da bi moral žrtvovati življenje zdravega človeka, saj bi s tem
pomagal preživeti trem posameznikom.
Literatura včasih predstavlja primer, ki je analogen kirurgu, imenuje
se »problem vlaka« (angl. trolley problem), oba pa temeljita na ideji, da uti-
litaristično načelo največje sreče pelje v monstruozno posledico: žrtvova-
nje manjšine v prid večini. To je za številne presojevalce problem, saj ima-
mo močno moralno intuicijo, da smo – kot bi rekel Kant – posamezniki
»smoter na sebi«, kar pomeni, da imamo intrinzično ali notranjo vred-
nost in da nas posledično ni dovoljeno uporabljati kot sredstvo ali orod-
je za dosego smotrov, ki niso neposredno povezani z našo lastno dobro-
bitjo (več o intrinzični in instrumentalni vrednosti v Grušovnik (2021)).
Zaradi te težave se je oblikoval t. i. »utilitarizem pravil«, ki pravi, da
v moralnem računu ne smemo upoštevati posledic zgolj enega dejanja,
pač pa se moramo vprašati, kakšne bi bile posledice, če bi takšno delova-
nje postalo pravilo. Če vzamemo zgornji primer: kaj bi bilo, če bi zdravni-
ki praviloma žrtvovali ene ljudi v prid drugim? Jasno je, da bi v takšnem
primeru izgubili vso kredibilnost in bili označeni za morilce. Težava te
pozicije je v tem, da sklene krog in se v praksi izteče nazaj v utilitarizem
dejanj, saj bodo pravila, ki bodo poskušala kar najkoristneje voditi naše
ravnanje, zelo kompleksna in s praktično toliko izjemami, kolikor je po-
sameznih situacij, ki zahtevajo moralno presojo (glede nadaljnje kritike
utilitarizma pravil glej npr. Strahovnik (2009)).
Utilitarizem se sooča še s številnimi drugimi kritikami, od dejstva,
da je težko meriti ugodje, saj kaj takega kot »hedonometer« ne obstaja, do
tega, da namena delovanja vendarle ne moremo v celoti izključiti iz pre-
soje moralnosti delovanja, pa tudi do tega, da očitno zapoveduje vmeša-
vanje v zadeve drugih, tudi v naravo, kar lahko imenujemo moralni inter-
vencionizem (gl. Grušovnik (2020b)). Morda to zagato vendarle velja še
posebej izpostaviti: zdi se, da s tem, ko veleva izboljševanje stanja v sme-
ri čim manjšega trpljenja, utilitarizem pod vprašaj ne postavlja morebi-
tne krivičnosti institucij kot takih. Primer: utilitarizem se v etiki živali
pogosto izteče v velferizem (dobrobit živali), ki pravi, da je treba izboljša-
ti življenjske pogoje rejnih živali. Ker velferizem daje vtis, da z institucijo

31