Page 450 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

je npr. leta 2018 sprejela priporočila o poenotenju števila stopenj
in izrazov za kvalitativni opis rezultatov (Guilmette idr., 2020).
Izjema je, ko je poročilo namenjeno ustrezno usposobljenemu
strokovnjaku, vendar naj bodo tudi takrat pomeni številk jasno
opisani.
b) Ustrezna, preprosta razlaga, ne le imena dimenzij ali kratice. Poime-
novanja dimenzij so lahko večpomenska ali nesmiselna za bral-
ca in ne zajamejo celotnega razpona vedenj, sposobnosti, veščin,
motivov ali vrednot, ki jih merimo. Dodatna pojasnila, opisi in
morda konkretni primeri, kje bi se te značilnosti lahko kazale in
uporabljale v življenju, so potrebni, da bi olajšali razumevanje in
povezavo z življenjem posameznika izven pisarne psihologa.
c) Sinteza, ne le izolirani opisi posameznih področij. Psiholog po svo-
jih najboljših močeh integrira rezultate v mrežo podatkov, ki
usmerjajo obravnavo, nadaljnje dejavnosti oz. intervencije. Tudi
kadar so rezultati morda nekonsistentni, v poročilu ne sme na-
vesti zgolj ločenih opisov npr. rezultatov posameznih psiholo-
ških sredstev, temveč ponuditi možne razlage, ki jih po možnosti
predhodno tudi preveri. Kadar ne more odgovoriti na vprašanje,
ki zajema namen psihološkega ocenjevanja, naj to zapiše (npr.
»Rezultati so nezanesljivi«), bolje, kot da vprašanje ignorira (Li-
chtenberger idr., 2004).
Če imamo v svoji praksi psihološkega ocenjevanja pogovor o rezulta-
5
tih z udeležencem ali njegovim skrbnikom, se lahko obravnavani dilemi
večinoma izognemo. V pogovoru bomo nadgradili dober in transparen-
ten odnos, ki ga ustvarjamo še pred psihološkim ocenjevanjem in vzdr-
žujemo tudi med njim. Udeleženci ne bodo imeli občutka, da nekaj skri-
vamo ali da izkoriščamo neenakost moči (Društvo psihologov Slovenije,
2019, čl. 4.10.), temveč s tem izražamo spoštovanje, ščitimo pravico do sa-
moodločanja in avtonomije (čl. 1.1., 1.2. in 1.3.).
Pri pisanju poročila imamo v mislih prejemnika poročila in njegovo
splošno izobrazbo, znanje o psiholoških sredstvih in psihologiji ter še po-
sebej pričakovani čustveni odziv na informacije. Ann Anastasi in Susana
Urbina (1997) priporočata, da imamo na voljo svetovanje oz. spremljanje
posameznikov, ki jih povratna informacija o rezultatih čustveno vzne-
miri. Npr., učenka, ki je prepoznana kot nadarjena, lahko postane manj
5 V klinični praksi (ali podobno) to morda ni vedno možno zaradi značilnosti posa-
meznega udeleženca testiranja.

448