Page 535 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

IV.1 ∙ poučevanje etike v študijskih programih oddelka za psihologijo ...

spraševati in pogovarjati, kako spremljati in meriti etično vedenje ter in-
tegriteto in kakšni so izzivi tovrstnega merjenja. Pri Organizacijski psi-
hologiji (2. letnik 2. stopnje) se soočijo z vprašanjem etičnega vodenja –
kaj pomeni etičnost vodenja, kako se povezuje z osebnostjo vodje, kako ga
lahko merimo, kakšne so posledice (ne)etičnega vodenja. Pri seminarju
pripravijo raziskovalno nalogo, pri kateri vzporedno komuniciramo tudi
o etičnih težavah, ki se lahko zgodijo pri oblikovanju raziskave, zbiranju
podatkov, analizi in interpretaciji rezultatov. V izbirnem modulu Psiholo-
gija zaposlenih, organizacij in sistemov (2. letnik 2. stopnje) poglobijo ra-
zumevanje, kaj pomenita reflektivnost v zvezi z lastno stroko in samore-
fleksija dela, tudi v smislu tveganja, ki ga za stroko predstavljajo številni
ad hoc konstrukti, ki se tudi z namenom prodaje svetovalnih storitev po-
nujajo in izvajajo v praksi pa tudi v znanosti.
Poleg predmetov, ki razvijajo etične kompetence še na drugih pod-
ročjih psihologije, npr. na področju psihologije v vzgoji in izobraževanju,
k razvoju etičnih kompetenc prispeva tudi študijska osemtedenska pra-
ksa (v 2. letniku 2. stopnje). Študenti opravijo vsaj dva tedna prakse (40
ur tedensko) na področju pedagoške psihologije, šest tednov pa na enem
ali več aplikativnih področjih po lastni izbiri. Vsebina študijske prakse je
odvisna od izbranega delovnega okolja. Program praktičnega usposablja-
nja pripravi mentor v ustanovi, kjer se praksa opravlja (zunanji mentor).
V programu prakse naj bi bili zastopani vsi elementi psihološke obravna-
ve. Študenti naj bi z zunanjim mentorjem med drugim razpravljali o etič-
nih dilemah v okviru prakse in ocenili razvitost svojih usposobitvenih
kompetenc, tudi etičnih. Priprava na prakso, ki jo izvajajo področne men-
torice z oddelka, vključuje tudi usmeritve s področja psihološke poklic-
ne etike in specifičnih etičnih dilem, s katerimi bi se študenti lahko sre-
čali na praksi. S praktičnimi primeri izpostavimo predvsem (i) dolžnosti
dobrih strokovnjakov (oz. šolajočih se za poklic) v primerih delovnih si-
tuacij, ko se pričakuje samostojno izvajanje nalog, za katere kot študen-
ti še niso kompetentni, ter (ii) dolžnosti dobrih strokovnjakov v prime-
ru zaznane uporabe psihodiagnostičnih sredstev, ki v sodobni psihološki
stroki niso prepoznani kot veljavni in zanesljivi pripomočki. Spodbujamo
jih tudi, da v refleksijo opravljene prakse vključijo etične dileme, refleksi-
jo lastnih odzivov in odzivov drugih v ustanovi. Področne mentorice po-
ročila pregledajo in se po potrebi s študenti pogovorijo, še posebej, ko ti
izpostavijo etična vprašanja ali je iz zapisov mogoče ugotoviti, da je v us-
tanovi obstajalo tveganje za neetično delovanje vključenih v proces štu-
dijske prakse.

533