Page 603 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 603
IV.5 ∙ etika v superviziji psihologov
o prvem dnevu prakse. Ob pripovedovanju je sama zastavila
vprašanje, o čem vse se v zvezi z delom, ki ga opravlja, lahko psi-
holog pogovarja z drugimi.
Izpostavljene etične dileme
Čeprav pred pričetkom študijske ali supervizirane prakse v mentorskem
odnosu obstaja dogovor o zaupnosti pridobljenih podatkov, ob tem obsta-
ja veliko prostora, ki prinese dileme in etične izzive. Predstavljeni primer
opisuje situacijo soočanja s pomembnim vprašanjem zaupnosti, katere
stvari o delovnih nalogah, ki jih spoznava, o delovni instituciji, o procesu
dela prakse, ki jo opravlja, lahko mentoriranka pove svojim bližnjim. Ali
lahko pove, kakšne težave ima določen otrok, kakšne so njegove posebno-
sti, kakšna so njena razmišljanja ob tem? Kje so meje prenašanja informa-
cij, kaj je tisto, kar lahko psiholog posreduje drugim, četudi brez osebnih
podatkov? Pri tem se ne odpira le vprašanje, kaj lahko psiholog posreduje
drugim nestrokovnjakom, kot velja za navedeni primer in na kar bi verje-
tno lahko hitro poiskali odgovor, temveč so tu tudi zapletenejša vpraša-
nja: Kaj lahko mentoriranec posreduje mentorju, če je s klientom sklenil
dogovor o zaupnosti njegovih podatkov? Kaj lahko psiholog (mentori-
ranec) posreduje drugim strokovnjakom, vključenim v proces obravna-
ve klienta? Pogosto se pri izvajanju supervizije tudi mentorju postavlja
vprašanje, kje je meja med tem, kar lahko kot primer iz svoje mentorske
prakse obravnava v strokovni razpravi s kolegi, kaj pa je tisto, kar mora
zadržati zase, da ne pride do škode za tistega, ki je v procesu obravnave,
ki jo supervizira kot mentor.
Členi iz etičnega kodeksa, ki so najrelevantnejši
za naslavljanje teh dilem
Tudi v tem primeru nas etični kodeks usmerja k spoštovanju oseb, ki jih
obravnavamo, in njihovih pravic ter skrbi za ohranitev njihovega dosto-
janstva. Členi etičnega kodeksa nas opozarjajo na pomen ščitenja njiho-
ve zasebnosti, zaupnosti informacij o njih in zagotavljanja njihove po-
polne anonimnosti. Pri predstavljenem primeru so pomembni vsi členi
iz razdelka o načelih spoštovanja človekovih pravic (Društvo psihologov
Slovenije, 2019), še posebej pa členi 1.2. (Psiholog pri svojem delu spoštuje in
ščiti pravice obravnavanca do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije), 1.3.
(Psiholog pri svojem delu v največji možni meri zagotavlja obravnavancu odlo-
čanje o njem samem), 1.10. (Psiholog pri delu s posameznikom, skupino ali or-
601