Page 605 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

IV.5 ∙ etika v superviziji psihologov

k razmišljanju in reševanju problemov ter izzivov lahko po izbiri dejavno
prenašali med sodelavce.
Spoznanja, da je lahko pretog dogovor o zaupnosti omejujoč, so skla-
dna s priporočili Tudorja (1999), ki izpostavlja, da je pomembno, da je do-
govor o zaupnosti sklenjen skozi proces pogajanja, ki vključuje tudi pogo-
vor o uporabi in vzdrževanju dogovora o zaupnosti. Ta dogovor naj ne bo
oblikovan kot pravilo, temveč kot pogodba med člani supervizijske sku-
pine in med njimi ter svetovalcem – dodajamo: ali med mentorirancem
in mentorjem –, tj. bilateralno, z možnostjo ponovnega pogajanja. Tudor
tudi pravi (1999), da je lahko zaradi predpostavk, da je vključenim jasno,
o čem je govora v primeru teme o zaupnosti, slednja v dogovarjanju ne-
zadostno definirana, kar posledično lahko vodi v nesporazume. Dobro-
došlo je udeležence na začetku procesa vprašati, kaj imajo v mislih, ko
omenjajo zaupnost, saj to spodbudi razumevanje, komunikacijo in obliko-
vanje sporazuma. Pri razjasnjevanju razumevanja zaupnosti pomaga, da
člani skupine (dodajamo: ali mentoriranec v individualnem procesu) raz-
pravljajo tudi o preteklih izkušnjah z zaupnostjo ter odgovorijo na vpra-
šanja, kaj želijo in kaj delajo tukaj, kaj potrebujejo, da bi dobili, kar želi-
jo, oz. da bodo dosegli svoj cilj. Ljudje praviloma govorijo o spoštovanju,
razumevanju, samoodgovornosti in zaupnosti, npr. (Tudor, 1999, str. 82):
»Strinjam se, da bom spoštoval zaupnost, to je, da se bom z drugimi zu-
naj skupine pogovarjal samo o tem, kar sem rekel ali naredil sam, in da se
ne bom skliceval na druge v skupini z imenom ali dejanjem ali na kakršen
koli način, ki bi jih lahko identificiral. To se razširi na razpravo o mojih
izkušnjah v skupini s partnerjem/z bližnjimi prijatelji.« Na ta način dogo-
vor o zaupnosti podpira proces in ni sam sebi namen. Izkušnje kažejo, da
je razlika, ali se o dogovoru samo govori ali ga oseba izreče, lahko s svoji-
mi besedami, osebno.
Kljub natančno sklenjenim dogovorom o sodelovanju med mentor-
jem in mentoriranko ne moremo že na začetku procesa predvideti vseh
situacij, ki bodo lahko predstavljale izziv, lahko pa ohranjamo stalno etič-
no občutljivost, zaradi katere jih bomo kot mentorji, supervizorji pravo-
časno prepoznali.

Z mentoriranko je bil ob novi izkušnji začetni dogovor o zaup-
nosti ponovno ovrednoten in natančneje konkretiziran: »Z dru-
gimi se lahko pogovarjamo o svojem počutju na študijski pra-
ksi, o splošnih informacijah, ki so javno dostopne tudi ostalim

603