Page 645 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

V.2 ∙ modeli in tehnike za ravnanje v etično občutljivih situacijah

njem, uravnavanjem čustev in s spremembo perspektive jaza, sinergično
prispevajo k okrepljenemu moralnemu delovanju (Sevinc in Lazar, 2019).
Čuječnost vključuje sposobnost opazovanja in zavedanja lastnih
misli. Zavedni posamezniki ohranjajo dovolj oddaljenosti od svojih misli,
da jih gledajo nepristransko. Čuječnost je zato metakognitivna veščina, ki
vključuje spoznanja o spoznanju. Z vrnitvijo osredotočenosti z razmišlja-
nja na sedanjost lahko čuječnost zagotovi bogatejšo izkušnjo dogodkov,
medtem ko se odvijajo. Povezana je z večjo ozaveščenostjo o svojem oko-
lju in spodbuja pozornost, ki poveča samozavedanje, večje samozaveda-
nje pa bi moralo omejiti neetično vedenje.
Glede na raziskavo Nicole E. Ruedy in Schweitzerja (2010) čuječnost
spodbuja etičen namen ter manjše etične kršitve. Posamezniki, ki so po-
zornejši na lastnosti situacije, poročajo o višjih etičnih standardih v kon-
tekstu pogajanj. Previdnejši udeleženci bolj poudarjajo moralna načela
(formalizem) kot manj previdni. Preudarnejši posamezniki pa se manj
ukvarjajo z ustvarjanjem zunanje podobe o sebi kot o etični osebi (se npr.
ne vključujejo v posebne klube, da bi svojo raven etičnosti pokazali pred
drugimi). Čuječnost tako poveča občutljivost posameznika za neetično
vedenje, tako da se obseg tolerance do neetičnega vedenja skrči, vendar
ne izgine povsem. Z znižanjem praga, za katerega je vedenje prepoznano
kot neetično, lahko čuječnost posameznikom pomaga odkriti in se izo-
gniti širšemu naboru kršitev. S povečanjem občutljivosti na velikost etič-
nih kršitev bi čuječnost lahko pomagala tudi pri zajezitvi možnih učin-
kov »občutljivih področij« (angl. slippery slope), kjer odločevalci, ki začnejo
z le manjšimi kršitvami, napredujejo do osupljivejših vedenj (Ruedy in
Schweitzer, 2010).
Čuječnost, bodisi z umetnostjo refleksivnega razmišljanja ali s
kakšno drugo prakso, omogoča umu, da se posveti temu, kar se dogaja v
sedanjem trenutku, in omogoča, da se na etično situacijo odzovemo z ve-
čjim zavedanjem. Ta praksa omogoča širši pogled na situacijo, kar lahko
posledično poglobi prizadevanja refleksivne prakse (Montgomery in Wal-
ker, 2012).
Treninge čuječnosti bi bilo smiselno podkrepiti ali združiti s trenin-
gi medosebnih veščin, z vajami za dvig empatije in sočutja. Učenje etič-
nosti v teoriji lahko poteka tudi preko igre vlog, ki ponazarja vsakodnev-
ne primere dilem (Baer, 2015), saj s tem posamezniki zavzemajo različna
stališča in spoznavajo obe plati etične dileme na objektiven način. Etič-
nost lahko prav tako dvignemo z identifikacijo in zapisovanjem lastnih

643