Page 642 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 642

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            (obstajajo različni načini, na katere rešujemo probleme), razlagah (obsta-
            jajo različne razlage dogodkov) ipd.
                 Strategija za razvoj in vrednotenje kritičnega mišljenja je lahko tudi
            refleksivno pisanje. Pisanje ponuja priložnost, da razmislimo o lastni pra-
            ksi, raziščemo reakcije, razpravljamo o odnosih in nov pomen povežemo
            z izkušnjami preteklih situacij. Skrbno strukturiranje refleksivnih vaj z
            ustreznimi povratnimi informacijami lahko prinese pozitivne spremem-
            be v spretnostih kritičnega mišljenja (Brunt, 2005; Borstner in Gartner,
            2014).


                 Raziskovanje vrednot
            Etično vedenje psihologov temelji na vrednotah. Poklicni etični kode-
            ksi odražajo tako skupne oz. mednarodne vrednote psihologov kot tudi
            kulturno specifične. Psihologi morajo zato razumeti tesne odnose med
            kodeksi,  kulturami in  vrednotami (Korkut,  2020).  V poučevanje  etike
            in učinkovitega ravnanja v etično občutljivih situacijah je zato dragoce-
            no vključevati tudi vaje za razpravo o naših individualnih ter kulturnih
            vrednotah in njihovi povezanosti z etiko.
                 V pomoč psihologu pri uzaveščanju in raziskovanju lastnih vrednot
            kot vrednot udeležencev etično občutljive situacije je lahko tudi zgoraj
            predstavljena tehnika analize vrednot. Z njeno pomočjo lahko psiholog
            razširi zavedanje o tem, kaj je vzrok razlikam v doživljanju, razmišljanju
            in ravnanju ljudi v določeni etično občutljivi situaciji. To vodi do njegove
            večje etične občutljivosti in kompleksnejšega ter celovitejšega razmišlja-
            nja v procesu sprejemanje etične odločitve.


                 Aktivno poslušanje
            Aktivno poslušanje je ena temeljnih komunikacijskih tehnik, še posebej v
            podpornih poklicih (Babnik, 2022). Njen namen je v delovnem okolju raz-
            vijati vzdušje enakosti in svobode, dopustnosti in razumevanja, spreje-
            manja in topline (Rogers in Farson, 1957). Prav tako lahko umiri situacijo
            ter obenem omogoči identifikacijo rešitve problema. Aktivno poslušanje
            temelji na razumevanju sogovornikove pripovedi in njegovega odnosa do
            le-te. Pomeni sporočanje sogovorniku, da razumemo, kaj nam je sporočil
            ali kaj nam želi sporočiti (Babnik, 2022). Omogoča poglabljanje razume-
            vanja vseh vpletenih v etičnoproblemsko usmerjeni situaciji ter prinaša
            dodatne in poglobljene informacije, zaradi česar je proces etičnega odlo-
            čanja lahko celovitejši, manj pristranski in učinkovitejši.


            640
   637   638   639   640   641   642   643   644   645   646   647