Page 647 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

V.2 ∙ modeli in tehnike za ravnanje v etično občutljivih situacijah

lahko razločimo tri tipe strategij, specifične za določene dileme: strategi-
je, ki zbirajo podatke/analizirajo; strategije, ki spreminjajo učitelja; stra-
tegije za omejitev stroškov z uporabo storitev, ki so učinkovite za učence
in stroškovno učinkovite (Helton in Ray, 2009).
Čeprav se spodbuja, da se v praksi uporabljajo zgoraj navedene stra-
tegije, pa je tudi zaželeno, da psihologi razvijejo splošnejšo miselnost gle-
de odgovora na administrativni pritisk neetičnega vedenja. Miselnost naj
vključuje pripisovanje najvišje prioritete etičnim dolžnostim zagovarja-
nja posameznikovih potreb in pravic, vendar hkrati tudi priznavanje le-
gitimnih potreb organizacije, kjer je zaposlen. Uporabljanje tega pristopa
pomeni iskanje rešitev, ki zagotavljajo, da je potrebam in pravicam klien-
ta zadoščeno na način, ki je sprejemljiv za organizacijo. Prav tako pristop,
kadar se izkaže za uspešnega, izpopolnjuje etične dolžnosti, zapisane v
etičnem kodeksu (Helton in Ray, 2009).

Zaključek

Sistematična refleksija lastnih občutij, razmišljanj in vedenj predstavlja
eno izmed temeljnih spretnosti ter orodij profesionalnega razvoja in us-
vajanja znanja, tudi o etičnem delovanju. Refleksija predstavlja uzavešča-
nje občutkov, mišljenja in vedenja z namenom, da se bomo v prihodnje
zmožni soočiti z novo izkušnjo z bogatejšimi repertoarjem ter se stva-
ri lotevali še kakovosteje. V pričujočem prispevku smo predstavili nekaj
tehnik, metod oz. vaj, ki lahko psihologom izdatno pomagajo pri razvija-
nju lastnega etičnega ravnanja.
Nadalje, učni načrti, supervizirana praksa, mentorstvo in drugi učni
konteksti psihologa, ki omogočajo njegovo aktivno vključevanje v etično
odločanje, v največji meri podpirajo razvoj etičnega presojanja (v nasprot-
ju s pasivnejšimi oblikami dela ali z izogibanjem etičnim razmislekom pri
svojem delu). Z aktiviranjem strategij poučevanja, kot so skupinske raz-
prave z aktivnim poslušanjem, analiza primerov, igra vlog, analiza vre-
dnot, spodbujanje kritičnega mišljenja, refleksije idr., se psihologi uči-
jo uporabljati in izboljševati lastno etično znanje v resničnih situacijah.
Mnoge od teh ugotovitev napovedujejo izboljšanje njihovega prihodnjega
etičnega ravnanja in vedenja (Korkut, 2020). Slednje pa je tudi ključni in
poglavitni namen pričujoče monografije – da bi psihologi želeli, znali in
zmogli delovati dobro v številnih kompleksnih, etično občutljivih situaci-
jah, s katerimi se srečujemo pri svojem delu.

645