Page 647 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 647

V.2 ∙ modeli in tehnike za ravnanje v etično občutljivih situacijah

            lahko razločimo tri tipe strategij, specifične za določene dileme: strategi-
            je, ki zbirajo podatke/analizirajo; strategije, ki spreminjajo učitelja; stra-
            tegije za omejitev stroškov z uporabo storitev, ki so učinkovite za učence
            in stroškovno učinkovite (Helton in Ray, 2009).
                 Čeprav se spodbuja, da se v praksi uporabljajo zgoraj navedene stra-
            tegije, pa je tudi zaželeno, da psihologi razvijejo splošnejšo miselnost gle-
            de odgovora na administrativni pritisk neetičnega vedenja. Miselnost naj
            vključuje pripisovanje najvišje prioritete etičnim dolžnostim zagovarja-
            nja posameznikovih potreb in pravic, vendar hkrati tudi priznavanje le-
            gitimnih potreb organizacije, kjer je zaposlen. Uporabljanje tega pristopa
            pomeni iskanje rešitev, ki zagotavljajo, da je potrebam in pravicam klien-
            ta zadoščeno na način, ki je sprejemljiv za organizacijo. Prav tako pristop,
            kadar se izkaže za uspešnega, izpopolnjuje etične dolžnosti, zapisane v
            etičnem kodeksu (Helton in Ray, 2009).

                 Zaključek

            Sistematična refleksija lastnih občutij, razmišljanj in vedenj predstavlja
            eno izmed temeljnih spretnosti ter orodij profesionalnega razvoja in us-
            vajanja znanja, tudi o etičnem delovanju. Refleksija predstavlja uzavešča-
            nje občutkov, mišljenja in vedenja z namenom, da se bomo v prihodnje
            zmožni soočiti z novo izkušnjo z bogatejšimi repertoarjem ter se stva-
            ri lotevali še kakovosteje. V pričujočem prispevku smo predstavili nekaj
            tehnik, metod oz. vaj, ki lahko psihologom izdatno pomagajo pri razvija-
            nju lastnega etičnega ravnanja.
                 Nadalje, učni načrti, supervizirana praksa, mentorstvo in drugi učni
            konteksti psihologa, ki omogočajo njegovo aktivno vključevanje v etično
            odločanje, v največji meri podpirajo razvoj etičnega presojanja (v nasprot-
            ju s pasivnejšimi oblikami dela ali z izogibanjem etičnim razmislekom pri
            svojem delu). Z aktiviranjem strategij poučevanja, kot so skupinske raz-
            prave z aktivnim poslušanjem, analiza primerov, igra vlog, analiza vre-
            dnot, spodbujanje kritičnega mišljenja, refleksije idr., se psihologi uči-
            jo uporabljati in izboljševati lastno etično znanje v resničnih situacijah.
            Mnoge od teh ugotovitev napovedujejo izboljšanje njihovega prihodnjega
            etičnega ravnanja in vedenja (Korkut, 2020). Slednje pa je tudi ključni in
            poglavitni namen pričujoče monografije – da bi psihologi želeli, znali in
            zmogli delovati dobro v številnih kompleksnih, etično občutljivih situaci-
            jah, s katerimi se srečujemo pri svojem delu.


                                                                              645
   642   643   644   645   646   647   648   649   650   651   652