Page 94 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Izpostavljeni členi Kodeksa poklicne etike psihologov
                 (Društvo psihologov Slovenije, 2019) z razlagami
                 v kontekstu vzgoje in izobraževanja


                 Načela spoštovanja človekovih pravic (členi pod 1.)
                 (Društvo psihologov Slovenije, 2019)
                 1.1.: Psiholog spoštuje vse ljudi, s katerimi prihaja v poklicni odnos
                 oziroma spoštuje dostojanstvo, osebnost, znanje, spoznanja, izku-
                 šnje in stroke vseh oseb, s katerimi prihaja v stik.
            Pri svojem delu se psihologi in psihologinje v VIZ srečujemo z različni-
            mi skupinami ljudmi ter z njimi vzpostavljamo in ohranjamo spoštljiv ter
            profesionalen odnos in konstruktiven dialog, tudi takrat, ko se z njimi
            ne strinjamo in/ali se do nas ti ljudje vedejo podcenjujoče in nespoštljivo,
            morda celo prezirljivo.
                 V praksi smo se srečali z izjavami, kot so: »Kaj boste vi, mlada psiho-
            loginja, meni pamet solili!«, »S temm, ko sem pri vas na razgovoru, mi je-
            mljete moj dragoceni čas«, »Naloga nas učiteljev je učenje, vas psihologov,
            psihiatrov in centrov za socialno delo pa, da razumete otroke in ste so-
            čutni«, »S prilagoditvami učencem s posebnimi potrebami ne naredimo
            nič koristnega«, »Uničili ste mojega otroka, saj ste ga podprli«, »To, kar
            počnete, vi ocenjujete kot strokovno?! Odvzeti bi vam morali diplomo!«
            ipd. Ohranjanje spoštljivega odnosa je v tovrstnih situacijah včasih pose-
            bej težko, a je – tako z vidika zasledovanja etičnega delovanja kot z vidi-
            ka nadaljevanja sodelovanja – nujno potrebno. V kolikor psiholog (čeprav
            gre za čustveno zelo zahtevne situacije) ne izraža enakega spoštovanja
            do vseh ljudi, s katerimi prihaja v stik, in pokaže (četudi zgolj z never-
            balno komunikacijo) manjšo naklonjenost ali nenaklonjenost določenim
            osebam, ima to lahko (in praviloma ima) dolgotrajne in neugodne učinke
            (npr., starši ne želijo več sodelovati, sodelovanje z njimi pa bi bilo z vidika
            otrokove koristi dobrodošlo; doma pred otrokom slabo govorijo o psiho-
            logu, ki bi ga otrok rad obiskal in se mu zaupal, zaradi česar otrok obču-
            ti še dodatno stisko in se praviloma ne odloči za sodelovanje kljub resnim
            stiskam; nekateri učitelji ob čustveni vznemirjenosti zaradi nerazume-
            vanja s psihologom ali z učencem, nato z ostalimi kolegi ali v domačem
            okolju razglabljajo o vsebinah, ki so zaupne narave; učitelj je nenaklonjen
            sodelovanju s psihologom in se ga izogiba tudi v povezavi z drugimi učen-
            ci ali dijaki; otrok ali mladostnik prekine svetovalni odnos ali je v njem
            ne iskren; odnos s strokovnjaki drugih profilov v zunanjih ustanovah je


            92
   89   90   91   92   93   94   95   96   97   98   99