Page 96 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 obravnavi in pridobiti njegovo soglasje za psihološko obravnavo
                 obravnavanca, razen v primerih, ki jih kot izjemo, določajo predpi-
                 si Republike Slovenije.
            Zgoraj navedeni člen in trije podčleni načela spoštovanja človekovih pra-
            vic vsekakor predstavljajo pomembno osnovo strokovnega delovanja psi-
            hologa v okviru svetovalne službe v celotni izobraževalni vertikali. Ena
            izmed pomembnih nalog psihologa v tem polju je individualno svetova-
            nje učencem in dijakom (v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju),
            njihovim staršem o najrazličnejših temah, povezanih s šolanjem in z od-
            raščanjem, prav tako učiteljem pri neposrednem delu z učenci in učenka-
            mi, razrednemu menedžmentu, vzpostavljanju konstruktivnih odnosov
            s starši in v zvezi s temami, ki jih obremenjujejo povsem osebno.
                 Nemalokrat se zgodi, da učitelj v svetovalno službo pripelje ali napo-
            ti učenca, z namenom, da se psiholog z njim pogovori in celo čim hitre-
            je reši situacijo, ki jo učitelj oceni kot krizno, obremenjujočo za nadaljnji
            potek dela z dotičnim učencem. Psiholog je v takšnih primerih postav-
            ljen pred etično dilemo – ali naj se z učencem pogovori ali pa naj ga usme-
            ri v razred z informacijo, da potrebuje soglasje staršev za svetovanje, ob
            tem, da skupaj določijo cilj in namen svetovanja. Soglasje je nujno potreb-
            no, saj z njim v skladu z zgoraj navedenimi členi opredelimo namene in
            cilje svetovanja ter uporabo psiholoških postopkov, prav tako pa spoštu-
            jemo pravice svetovalca. Tu imajo pomembno vlogo tako starši (skrbni-
            ki) učencev in učenk, ki so zakoniti zastopniki, kot tudi učenci in učen-
            ke, ki jim je treba svetovalni odnos in proces predstaviti na njim (glede na
            razvojno stopnjo in stopnjo razumevanja) razumljiv način. V pogovoru z
            udeležencem v svetovanju in njegovim skrbnikom izmenjamo informaci-
            je, ki so pomembne za strokovno svetovanje. Skupaj razmišljamo o pomi-
            slekih, ovirah za sodelovanje itd.
                 Pa vendar – ali to pomeni, da v svetovalni službi ni mogoč pogovor s
            psihologom brez soglasja? Praksa je takšna, da je razbremenitveni pogo-
            vor z učencem, učenko mogoč, za celoten proces svetovanja pa je potrebno
            soglasje. Kako pa postopati, ko je svetovanje nujno (vprašanje je, kdaj lah-
            ko trdimo, da je svetovanje oz. pogovor nujen) in soglasja (vsaj pisnega ne)
            v tistem trenutku ni mogoče zagotoviti s strani staršev? Je v tem prime-
            ru dovolj ustna privolitev, razlaga učencu o namenu svetovanja? Smisel-
            no je upoštevanje člen 3. 6. Kodeksa: V primeru, da psiholog vključi v obrav-
            navo udeležence, ki jih o obravnavi predhodno ne more seznaniti in od njih ne
            more pridobiti soglasja za obravnavo, je zanje osebno odgovoren. Obravnave s


            94
   91   92   93   94   95   96   97   98   99   100   101