Page 96 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

obravnavi in pridobiti njegovo soglasje za psihološko obravnavo
obravnavanca, razen v primerih, ki jih kot izjemo, določajo predpi-
si Republike Slovenije.
Zgoraj navedeni člen in trije podčleni načela spoštovanja človekovih pra-
vic vsekakor predstavljajo pomembno osnovo strokovnega delovanja psi-
hologa v okviru svetovalne službe v celotni izobraževalni vertikali. Ena
izmed pomembnih nalog psihologa v tem polju je individualno svetova-
nje učencem in dijakom (v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju),
njihovim staršem o najrazličnejših temah, povezanih s šolanjem in z od-
raščanjem, prav tako učiteljem pri neposrednem delu z učenci in učenka-
mi, razrednemu menedžmentu, vzpostavljanju konstruktivnih odnosov
s starši in v zvezi s temami, ki jih obremenjujejo povsem osebno.
Nemalokrat se zgodi, da učitelj v svetovalno službo pripelje ali napo-
ti učenca, z namenom, da se psiholog z njim pogovori in celo čim hitre-
je reši situacijo, ki jo učitelj oceni kot krizno, obremenjujočo za nadaljnji
potek dela z dotičnim učencem. Psiholog je v takšnih primerih postav-
ljen pred etično dilemo – ali naj se z učencem pogovori ali pa naj ga usme-
ri v razred z informacijo, da potrebuje soglasje staršev za svetovanje, ob
tem, da skupaj določijo cilj in namen svetovanja. Soglasje je nujno potreb-
no, saj z njim v skladu z zgoraj navedenimi členi opredelimo namene in
cilje svetovanja ter uporabo psiholoških postopkov, prav tako pa spoštu-
jemo pravice svetovalca. Tu imajo pomembno vlogo tako starši (skrbni-
ki) učencev in učenk, ki so zakoniti zastopniki, kot tudi učenci in učen-
ke, ki jim je treba svetovalni odnos in proces predstaviti na njim (glede na
razvojno stopnjo in stopnjo razumevanja) razumljiv način. V pogovoru z
udeležencem v svetovanju in njegovim skrbnikom izmenjamo informaci-
je, ki so pomembne za strokovno svetovanje. Skupaj razmišljamo o pomi-
slekih, ovirah za sodelovanje itd.
Pa vendar – ali to pomeni, da v svetovalni službi ni mogoč pogovor s
psihologom brez soglasja? Praksa je takšna, da je razbremenitveni pogo-
vor z učencem, učenko mogoč, za celoten proces svetovanja pa je potrebno
soglasje. Kako pa postopati, ko je svetovanje nujno (vprašanje je, kdaj lah-
ko trdimo, da je svetovanje oz. pogovor nujen) in soglasja (vsaj pisnega ne)
v tistem trenutku ni mogoče zagotoviti s strani staršev? Je v tem prime-
ru dovolj ustna privolitev, razlaga učencu o namenu svetovanja? Smisel-
no je upoštevanje člen 3. 6. Kodeksa: V primeru, da psiholog vključi v obrav-
navo udeležence, ki jih o obravnavi predhodno ne more seznaniti in od njih ne
more pridobiti soglasja za obravnavo, je zanje osebno odgovoren. Obravnave s

94