Page 98 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Načela strokovne kompetentnosti (členi pod 2.)
(Društvo psihologov Slovenije, 2019)

2.11.: Psiholog sme od obveznosti popolnega ščitenja podatkov psi-
hološke obravnave odstopiti le v izjemnih primerih in to le, kadar v
obravnavi pridobi podatek, da

– je ogroženo življenje obravnavanca,
– je ogroženo življenje druge osebe,
– se izvaja nasilje in zloraba otrok,
– obstaja utemeljena verjetnost možnosti povzročitve večje družbene
materialne škode s tem povezane splošne nevarnosti.
Upoštevanje člena 1.3.2. (Psiholog je v uvodnem delu obravnave dolžan
v okviru seznanitve obravnavanca s potrebnimi informacijami o psihološki
obravnavi slednjega seznaniti z izjemami ščitenja podatkov psihološke obrav-
nave.) psihologu pomaga pri kriznem in takojšnjem odločanju. Od obve-
znosti popolnega ščitenja podatkov psihološke obravnave sme odstopiti
v izjemnih primerih (člen 2.11.). Psiholog je dolžan na prvem ali drugem
srečanju svetovanca jasno in na primeren način seznaniti z izjemami šči-
tenja podatkov psihološke obravnave, saj se večina svetovancev temu, ko
je prisotna stiska, razumljivo upira. Čas kriznega ukrepanja ni in ne sme
biti čas pojasnjevanja izjem glede ščitenja podatkov psihološkega sveto-
vanja ali celo prigovarjanja svetovanca psihologu, da pa mogoče še ne bi
posredoval informacij naprej. Gre za čas jasnega, umirjenega, sočutne-
ga in učinkovitega ukrepanja. V kolikor psiholog neetično popusti, lahko
pride do resnih in neprijetnih posledic (npr. zanikanje in prekinitev so-
delovanja, izguba zaupanja v psihologa, ker v stiski ni pomagal, ojačitev
prepričanja o sebi kot »nezaželenem«, poskus samomora idr.).
Sonja Pečjak in Katja Košir (2017) povzemata ugotovitve različnih
avtorjev, ki v primeru etičnih dilem glede prekinitve zaupnosti pri mla-
doletnih svetovancih navajajo nekaj smernic: (1) svetovancu je treba na-
tančno pojasniti, zakaj je nujno prelomiti zaupnost; (2) s svetovancem se
je smiselno pogovarjati o tem, kakšne so možne posledice prekinitve za-
upnosti; (3) ugotoviti je treba, na kakšen način prekiniti zaupnost, da bi
imelo to za svetovanca čim manj negativne posledice; (4) predstaviti je
treba pozitivne vidike prekinitve zaupnosti (na kratki rok bo morda pre-
kinitev zaupnosti za svetovanca boleča, na daljši rok pa bo zanj pomeni-
la pomembno izboljšanje); (5) izpostavitev svetovalčeve dolžnosti, da v
določenih primerih prekine zaupnost; (6) poudariti je treba svetovalčevo

96