Page 97 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97

II.1 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v vzgoji in izobraževanju

            takšnimi udeleženci opravi le takrat, ko cilji služijo občim koristim in občemu
            dobru samim obravnavancem ali pomembnemu napredku človeštva. V prime-
            ru, da izvaja takšno psihološko obravnavo, je odgovoren tudi za to, da vsi sode-
            lavci obravnave sledijo etičnim načelom in je dolžan ščititi obravnavance pred
            fizičnim in psihičnim neugodjem ter pred nevarnostim in škodo, ki jih lahko
            povzroči obravnava in to vse do zaključka in tudi po zaključku obravnave, npr.
            v primeru paničnega napada, samomorilnega poskusa, intervencije ob medvr-
            stniškem nasilju, poročanje o nasilju v družini ipd. Po takem svetovanju pa je
            nujen pogovor s skrbniki oz. starši z namenom razjasnitve sodelovanja in
            pridobitve soglasja za nadaljnje sodelovanje.
                 1.7.: Psiholog pri svojem delu s svojim vedenjem (fizično, besedno ali
                 nebesedno) ne ustvarja in/ali ne sodeluje pri ustvarjanju za obrav-
                 navanca zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali
                 žaljivega okolja.
            Psiholog v svetovalni službi predstavlja pomembno strokovno podporo
            ravnatelju pri delu s sodelavci, predvsem učitelji. Ravnatelj lahko psiho-
            loga prosi za pomoč pri težavah učiteljev s področja odnosov z učenci, s
            starši in sodelavci. Na tem mestu mora psiholog pred začetkom svetova-
            nja pridobiti soglasje s strani učiteljev. Pozoren je na to, da se nad sode-
            lavci ne izvaja mobinga ali ne manipulira z njimi. Prav tako ne sme upo-
            rabiti svojega znanja in kompetenc tako, da bi lahko ravnatelj na podlagi
            njegovih ugotovitev izvajal mobing. Etična naloga psihologa je jasno sta-
            lišče odklonitve sodelovanja v takšnem svetovanju in odnosu z učiteljem.
                 Tak primer predstavlja učitelj, ki s strani staršev in učencev preje-
            ma nenehne pritožbe glede kakovosti svojega dela in nespoštljivega od-
            nosa do učencev ter staršev. Ravnatelj od psihologa zahteva pogovor z
            učiteljem s ciljem razrešitve nastale situacije in hospitacije v razredu, kjer
            učitelj poučuje. Etično vprašanje, ki se tu postavlja, je, ali psiholog lahko
            sprejme to nalogo, in v kolikor da, kako jo bo izpeljal. Psiholog je namreč
            sodelavec učitelja in ne njegov nadrejeni, nima odločevalske funkcije in
            lahko v proces vstopa le, v kolikor se učitelj za to dogovori z ravnateljem.















                                                                               95
   92   93   94   95   96   97   98   99   100   101   102