Page 95 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95

II.1 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v vzgoji in izobraževanju

            manj konstruktiven ter kot tak nima ugodnih posledic za otroka in mla-
            dostnika, njegove starše, ki jim nudijo pomoč, ipd.).

                 1.2.: Psiholog pri svojem delu spoštuje in ščiti pravice obravnavanca
                 do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije.
            Psiholog je pri svojem delu profesionalen. Pri vzpostavljanju svetovalne-
            ga odnosa in grajenju le-tega skupaj s svetovancem določi cilje svetova-
            nja ter raziskuje možne rešitve. Psiholog ne sme vsiljevati svojih ciljev ali
            rešitev učitelju, staršem, otroku, ravnatelju ali drugim strokovnim ose-
            bam. Potrudi se, da jim pojasni najverjetnejše posledice zastavljenih ci-
            ljev, razmišljanj, vedenj, občutij, rešitev ipd., nikakor pa jih v določene
            spremembe ne sme siliti. Zaveda se, da v kolikor bi ljudje zmogli in znali
            delovati drugače, bi že delovali, zato je strpen, umirjen in pri načrtovanju
            sprememb ter spremljanju svetovanca ravna podporno. V kolikor se sle-
            dnji ne odloči v skladu z nasveti psihologa, ohrani z njim profesionalen in
            spoštljiv odnos, ki ga je mogoče kadar koli nadaljevati oz. ponovno vzpo-
            staviti. Npr., starši ali učitelji, ki si želijo ponovno vzpostaviti stik s psiho-
            logom (kar je seveda dragoceno), bodo to lažje in dosti verjetneje naredili,
            če je psiholog, s katerim so bili do tedaj v stiku, spoštoval njihovo pravico
            do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije. V koliko je ni, se svetovanec
            počuti napadenega, ponižanega, manjvrednega, neslišanega, nevključe-
            nega ipd., zaradi česar bo stežka ali celo ne bo več vzpostavil stika s psiho-
            logom, ki bi lahko pomagal pri odpravljanju in /ali lajšanju težav.
                 1.3.: Psiholog pri svojem delu v največji možni meri zagotavlja obrav-
                 navancu odločanje o njem samemu, vključno z odločitvijo o vzposta-
                 vitvi in o zaključku psihološke obravnave.
                 1.3.1.: Pred psihološko obravnavo je psiholog dolžan na primeren na-
                 čin seznaniti obravnavanca s potrebnimi strokovnimi postopki, ak-
                 tivnostmi, etičnimi dilemami, s poklicnim odnosom, z načinom va-
                 rovanja osebnih podatkov, z varovanjem psihološkega poročila in z
                 morebitnimi posledicami obravnave ter se prepričati, da je obravna-
                 vanec informacije in pojasnila razumel.
                 1.3.3.: Za obravnavo mora psiholog pridobiti soglasje obravnavanca.
                 Pri spremembi področja ali vsebine obravnave je potrebno soglasje
                 preveriti. Obravnavanec lahko kadarkoli med obravnavo prekliče so-
                 glasje in zahteva ponovno opredelitev vsebine obravnave.

                 1.3.6.: V primeru, da ima obravnavanec zakonitega zastopnika, je
                 psiholog dolžan slednjega seznaniti s potrebnimi informacijami o


                                                                               93
   90   91   92   93   94   95   96   97   98   99   100