Page 25 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

Pregled znanstvene literature

Določitev ključnih spremenljivk

Določitev razredov ranljivosti za posamezne spremenljivke

Razdelitev obalnega območja na odseke in
razvrstitev ključnih spremenljivk

Izračun indeksa fizične ranljivosti
(PVI)

Razvrstitev vrednosti PVI v razrede ranljivosti

Prikaz rezultatov na zemljevidih

Slika 4: Prikaz metodoloških korakov

tudi razvoj obale na splošno (Gornitz, White in Cushman 1991). Splošna
oblika CVI vključuje šest ali sedem spremenljivk, vendar je število in ti-
pologijo ključnih spremenljivk mogoče nekoliko spremeniti glede na pot-
rebe in/ali značilnosti območja. Tako smo na osnovi identifikacije razpo-
ložljivih prostorskih in neprostorskih podatkov najprej določili ključne
spremenljivke, ki bi lahko prispevale k ranljivosti slovenske obale. Ker so
v raziskavi upoštevane samo fizične spremenljivke, smo indeks poimeno-
vali indeks fizične ranljivosti (Physical Vulnerability Index – PVI). Za do-
ločitev indeksa fizične ranljivosti je bilo izbranih osem fizičnih spremen-
ljivk. Te so: (a) nadmorska višina, (b) naklon obale, (c) lega in usmerjenost
obale, (č) naklon morskega dna, (d) stopnja naravnosti obale, (e) širina
plaže, (f) izpostavljenost poplavam in (g) geomorfni procesi. Relativna
sprememba morske gladine, značilna višina valov in razpon plimovanja,
ki se običajno upoštevajo pri izračunih ranljivosti obale, niso bili izbrani,
ker je njihov vpliv na celotnem obravnavanem območju enoten.
Tretji korak je vključeval določitev razredov ranljivosti za posamezne
spremenljivke. Čeprav so za ta korak na voljo različne metodologije, raz-
vrstitev na splošno temelji na opredelitvi polkvantitativnih rezultatov po
lestvici od 1 do 5 (Gornitz, White in Cushman 1991; Hammar-Klose in

25