Page 26 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2
Thieler 2001), kjer 1 označuje zelo nizek prispevek določene ključne spre-
menljivke k ranljivosti obale, medtem ko je s 5 označen zelo visok prispe-
vek. Tako smo na osnovi že prej omenjenega pregleda znanstvene lite-
rature in strokovnih razprav za vsako spremenljivko oblikovali lestvico
razvrščanja glede na ranljivost. Preglednica 2 prikazuje razpon vrednos-
ti in njihovo razvrstitev v razrede ranljivosti za vseh osem spremenljivk.
Preglednica 2: Razvrstitev razredov ranljivosti za posamezno spremenljivko
Spremenljivka Ocena ranljivosti obale
Zelo Nizka (2) Zmerna (3) Visoka (4) Zelo
nizka (1) visoka (5)
Nadmorska višina (m) > 8,5 - 4–8,5 1,3–4 ≤ 1,3
Naklon obale (°) 2,3–5,7 5,7–9,8 9,8–15,7 15,7–24,5 24,5–38,1
Lega in usmerjenost Zaprta, V, JV Z, SZ S, SV J, JZ
obale polzaprta ob-
močja
Naklon morskega 0,4–2,7 2,7–4,3 4,3–5,7 5,7–7,8 7,8–12,4
dna (°)
Stopnja naravnosti 0–20 20–40 40–60 60–80 80–100
obale (%)
Širina plaže (m) > 10 7,5–10 5–7,5 0–5 0
Geomorfni procesi Območja brez Fosilni klif Fosilni klif Aktivni klif Aktivni klif
klifov (popolnoma (delno, v (brez vid- (vidni ero-
pokrit z rast- spodnjem de- nih erozijskih zijski jarki,
jem) lu pokrit z ra- jarkov, spod- spodmoli …)
stjem) molov ...)
Izpostavljenost 0–20 20–40 40–60 60–80 80–100
poplavam (%)
Pri ocenjevanju ranljivosti obale na osnovi spremenljivk je koristno
najprej razdeliti obalo na različne odseke. Na ta način lahko identifici-
ramo prednostna območja za zmanjšanje ranljivosti (Nguyen idr. 2016).
Skladno s tem smo v četrtem koraku najprej razdelili celotno obalno ob-
močje na 214 odsekov v velikosti približno 200 m x 200 m, nato pa skla-
dno z razvrstitvijo v preglednici 2 za vsak odsek izračunali oceno ranlji-
vosti za posamezno spremenljivko. Razvrstitev je bila izvedena v GIS na
osnovi prostorskih analiz.
26