Page 15 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Vsebinska analiza

sebnosti utemeljene teorije in izpostavljajo, kako pomembno je utemeljeno
teorijo jasno definirati in ločiti od kvalitativne vsebinske analize.⁴ Za predsta-
vitev različnih načinov analiz kvalitativnih podatkov smo se odločili tudi zato,
ker, kot navaja tudi Creswell (2009), pri branju različnih poročil in prispevkov
zasledimo pogosto generično obliko analize kvalitativnega gradiva. Pri tem
načinu raziskovalec navadno brez posebej zapisanega postopka poskusi iz-
luščiti štiri do pet tem, ki mu predstavljajo vodilo za interpretacijo podatkov
in izpostavitev ključnih ugotovitev.
S pomočjo v nadaljevanju opisanih obdelav bralec lahko spozna različne
načine analize, ki imajo posebej predpisane korake in ponazarjajo neko siste-
matičnost v postopku analize podatkov. Creswell (2009) predlaga tudi kom-
binacijo, in sicer mešanje splošnih ali generičnih korakov analiziranja gradiva
s specifičnimi, ki so posebej značilni za določen način analiziranja gradiva.
Poleg omenjenih obdelav predstavljamo tudi narativno analizo, imeno-
vano tudi analiza pripovedi, tematsko analizo in analizo diskurza.

Vsebinska analiza
Vsebinska analiza je sistematičen, objektiven in ponovljiv niz postopkov za
analizo besedilnih vsebin, slik in avdio-vizualnih vsebin (King, 2019). Omenja
se kot deduktivni pristop, saj se najprej oblikuje seznam kategorij, nato pa
se v besedilih išče, kolikokrat se posamezen odgovor, ki predstavlja obliko-
vano kategorijo, pojavlja. Sledita seštevek odgovorov, ki ustrezajo določeni
kategoriji, in zapis frekvence (White, 2018).
Lahko izberemo tudi obratno smer, torej da izhajamo iz odgovorov in
iščemo, kateri podatki izstopajo, jih oblikujemo kot kategorije ter štejemo,
kolikokrat se posamezne kategorije pojavljajo.
Vsebinsko analizo obdelave podatkov lahko predstavimo tudi v pregled-
nici. Tak primer obdelave je predstavil že Sagadin (1993) za analizo odgovo-
rov na anketna vprašanja odprtega tipa (preglednica 1.1). Preglednico lahko
dopolnimo z dobesednimi izseki primerov odgovorov, ki najbolj ilustrirajo
posamezno kategorijo (preglednica 1.2).
Menimo, da sta deduktivni pristop oz. oblikovanje kategorij in njihovo šte-
tje primernejša za kvantitativne raziskave, to je za analizo anketnih vprašanj
odprtega tipa, ki so pogosta v kvantitativnem raziskovanju, manj značilna pa
za kvalitativno. Kot vidimo v preglednicah 1.1 in 1.2, so rezultati predstavljeni

⁴ O razumevanju razlik med njima preko forumov razpravlja več strokovnjakov s področja meto-
dologije kvalitativnegaraziskovanja(npr.Lesabe (b.l.),Marcinkiewicz-Wilk(2015),Maxwell(b.l.),
Morgan (b.l.b)).

15