Page 157 - Homo senescens II: izbrane teme

Bralni pogovori s starejšimi kot oblika učenja, pripovedovanja in povezovanja

Kar hočem reči, je, da ni mogoče pričakovati, da bo nekdo na stara leta začel
brati samozato, kerbi bilotoprikladno,koristno inpriporočljivo.Prvič zato,
ker ljudje veliko raje tudi na starost počnejo vse tisto, kar so počeli že prej,
če in dokler le lahko. In drugič, ker je to, kar počnejo, odvisnejše od družbe-
nih parametrov, ki določajo oz. ožijo izbiro rabe časa tako v poznem kot v
vseh prejšnjih življenjskih obdobjih, in ne od starosti same po sebi. O tem, da
starejši ljudje nadaljujejo življenjski stil prejšnjih let, govori t.i. teorija konti-
nuitete ali teorija strnjenosti (angl. continuity theory) (Atchley 1989).
Pregledne analize rabe časa kažejo, da se začnejo s staranjem spreminjati
vzorci razporejanja časa med službo, družino in prostočasnimi aktivnostmi.
Večina sprememb izhaja iz zmanjšanega delovnega časa in ni vezana na kak-
šne druge očitne znake staranja. Tisti nad 65 let, ki še vedno delajo, živijo ru-
tino, podobno mlajšim zaposlenim. Po Harryju Moodyju in Jennifer R. Sasser
naj bi upokojitev v povprečju »osvobodila« do 25 ur na teden za moške in do
18 ur za ženske. Nekatere prostočasne aktivnosti z leti opazno upadajo, zlasti
tiste športno zahtevnejše, pa tudi obisk kina, fitnesa in po 75. letu še potova-
nja; nekatere, kot je npr. vrtnarjenje, pa niti ne, medtem ko se t.i. medijska
raba, gledanje televizije in branje, krepi še v globoko starost. A glavna ugo-
tovitev je, da ljudje »na stara leta«, če le lahko (tako v fizičnem kot finančnem
smislu), počnejo to, kar so počeli prej (Moody in Sasser 2015, 31). V sodobnem
svetu, v katerem smo zaradi napredka medicine lahko stari ali – bolje – mladi
zelo dolgo in se dolžina časa, ki ga preživimo v pokoju, počasi bliža dolžini
delovne dobe, kontinuiteta dobi še dodatno težo, »saj bomo lahko vsi umrli,
preden se bomo sploh počutili stare« (Garvey in Miller 2021, 46).
Tudi longitudinalne raziskave prostočasnih aktivnostih kažejo precejšnjo
stabilnost skozi starostna obdobja (Cavanaugh in Blanchard-Fields 2011, 478),
brez sprememb po upokojitvi. Moč kontinuitete potrjuje tudi mnenje zapo-
slenih v slovenskih domovih upokojencev, ki vsakodnevno delajo z oskrbo-
vanci: »Če so brali vse življenje, potem berejo tudi, ko pridejo v dom za upo-
kojence. Če prej niso brali, pa teh navad ne pridobijo kar tako. Pri tej starosti
navad praktično ni mogoče spreminjati oziroma je to izjemno težko« (Vodlan
2021).
A kontinuiteta se, kot vedno znova dokazujejo sociološke raziskave, kaže
tudi v razredni in rasni determiniranosti ter v stigmi migrantskega statusa, ki
se vse lahko prenašajo skozi generacije in ravno tako selekcionirajo oblike
zabave ter tipe prostočasja. Pauline Garvey in Daniel Miller (2021) poudar-
jata, da je velika večina zadovoljnih upokojencev, ki tudi sodelujejo v različ-
nih dejavnostih in si s tem dokazano dvigujejo kvaliteto bivanja, pripadnikov
vsaj srednjega razreda (prim. Silverstein in Parker 2002, 543). In nenazadnje se

157