Page 158 - Homo senescens II: izbrane teme

Ana Vogrinčič Čepič

kontinuiteta kaže v tudi spolni pripadnosti aktivnih starejših bralcev. Dejstvo
je, da ženske živijo dlje¹⁸ in da povsod po svetu med starejšimi prevladujejo
(Moody in Sasser 2015, 308). Še preden se v višjih letih dejansko pokaže nji-
hova večštevilčnost, dominirajo tako v izobraževalnih programih za starejše
kot v prostočasnih dejavnostih.¹⁹ Med bralci pa jih je več v vseh starostnih
skupinah, in zato v tisti nad 65 let še toliko bolj. »Največ berejo izobražene in
finančno preskrbljene starejše ženske« (Bavishi, Slade in Levy 2016). Sodbam,
da je identifikacija s knjižnimi junaki a priori izrazitejša pri bralkah ali pa da
imajo ženske večjo potrebo po prepuščanju domišljiji (Taylor 2019, 195), bi se
sicer izognila, a dejstvo je, da družbeni dejavniki ženske že zadnjih nekaj sto-
letij favorizirajo kot dominantne bralke – predvsem leposlovja. O tem med
drugim pričajo številne raziskave ženskega branja (Bollmann 2016; Flint 1995;
Radway 1984; Pearson 2005).
Vsetezaznamovanosti de facto determinirajo kulturna pričakovanja in
predstave o tem, kdo naj bere in kaj naj bere, in delujejo kot nekakšna samo-
uresničujoča se prerokba: ker se nekaj pričakuje (na osnovi preteklih družbe-
nih vzorcev, pa naj so še tako slabi), je verjetneje, da se bo tudi res zgodilo.
Posledično so vedno znova ženske tiste, ki pridejo na bralni pogovor in se
včlanijo v bralni klub; tisti, ki ne berejo, pa še vedno ne berejo, kar utrjuje
začaran krog v slogu t.i. Matejevega učinka (angl. Matthew Effect): revni po-
stajajo še revnejši, bogati pa še bogatejši (Merton 1968).
Ključno vprašanje oz. naš glavni izziv je torej: kako k sodelovanju pritegniti
tiste profile, ki se redkeje ali sploh ne znajdejo v takšnih organiziranih bral-
nih skupinah – starejše moške, manj zavzete bralce, slabše izobražene. Kako
bíti boj proti ekskluzivnosti kontinuitete? Vprašanje seveda presega proble-
matiko angažmaja starejših, saj zadeva pomen vključenosti, za katero bi si
morali prizadevati na vseh starostnih stopnjah. Tako se hitro pokaže, da osre-
dotočenost na blaginjo starejših ni dovolj, če s skrbjo za dobrobit posame-
znikov in politiko inkluzije ne začnemo že prej. Organiziranje bralnih pogo-
vorov z delavnicami v domovih za ostarele je lep način tega, kako priti na-
proti heterogeni skupini varovancev, a kaj, ko so tudi DSO-ji dostopni le neka-
terim.
Tukajšnji prispevek seveda ne more odgovoriti na vse te zagate, jih pa do-

¹⁸ Pri nas je pričakovana življenjska doba 83,4 leta za ženske in 77,8 za moške, povprečna starost
umrlih pa 82,9 za ženske in 75,3 za moške (Šter 2021).
¹⁹ (Starejše) ženske vzpostavijo tudi več prijateljstev, so bolj vpletene v družabne obveznosti in
prostovoljno delo ter večkrat sodelujejo v skupinskih aktivnostih, kar s svojim zgledom potrju-
jejo tudi moje sogovornice. Zaradi vsega naštetega so tudi redkeje razočarane nad upokojitvijo
(Garvey in Miller 2021).

158