Page 156 - Homo senescens II: izbrane teme

Ana Vogrinčič Čepič

tivna notranja življenja. Metoda skupnega branja je spretna interakcija med
besedilom, skupino in posameznim udeležencem.¹⁷
S pomočjo transkripcij so raziskovalci ugotovili, da na takšnih srečanjih ne-
malokrat pride do dragocenih »prebojev«, ko se sicer povsem odsoten član
skupine nenadoma lucidno odzove na prebrano ali zgolj neverbalno reagira
na nek komentar. Figurativni in ekspresivni jezik naj bi še dodatno spodbujal
k oblikovanju lastnih podob ter metafor in nas silil čez okvire naših vsakda-
njih življenj. Tudi zato ima skupno branje (še zlasti poezije) po raziskavah so-
deč pozitiven učinek na ljudi z demenco in na tiste, ki trpijo za depresijo ali
kakšno kronično bolečino, a blagodejno je za vse, tudi zunaj skrbstvenih in
zdravstvenih zavodov (Raes 2021). Navdušenje, ki ga lahko zaneti takšno dru-
ženje, je glavni vir zadovoljstva, in to ne glede na intenzivnost sodelovanja
(Cavanaugh in Blanchard-Fields 2011, 478).
Kombinacija opisanih aktivnosti ponuja različne možnosti za bolj in manj
intenzivna sodelovalnabralnasrečanjasstarejšimiinštevilnaizhodišča za
biografsko narativno učenje.

Izvedbeni izzivi: problem inkluzivnosti in kontinuitete
Branje se zdi ena najprimernejših prostočasnih aktivnosti za starejše, saj ne
terja veliko fizične moči in ga – če jim le ne opeša vid – zmorejo tudi šibki in
bolehni pa tudi tisti, ki lahko samo še ležijo. Ampak raziskave prostočasnega
udejstvovanja pri 65 in večletnikih kažejo, da je takšno prepričanje zmotno
in stereotipno. Razlog je preprost: »Starost pač ni najboljši indikator prosto-
časnih dejavnosti« (Moody in Sasser 2015, 31). Starejši ljudje niso vsi enaki, in
če jih ne ovira zdravje, na njihovo preživljanje časa veliko bolj kot število pre-
živelih let vplivajo dejavniki, kot so spol, razredna pripadnost, izobrazba in
družbeno-ekonomski status pa tudi kraj bivanja (Ramovš 2013, 139).
Kot je nakazala že opisana izkušnja z bralnimi intervjuji, so bili moji bralci
izobražene gospe srednjega razreda, ki so brale od nekdaj in zato tudi na sta-
rejša leta. Ob vseslovenski raziskavi branosti tudi analiza medijskih in kultur-
nih praks starejših prebivalcev pokaže, da imajo ti visoko stopnjo bralnih na-
vad (kar 40  naj bi jih redno bralo knjige, revije in časopise pa celo 85 ),
da torej več berejo tisti starejši, ki imajo boljšo izobrazbo in višje pokojnine
(Švab 2013, 381–388, 550). In so – tudi zato – brali že prej. Nihče od mojih so-
govornikov ni povedal, da je začel brati, ko se je upokojil, ker je imel naenkrat
več časa. Niti slednje ni bilo razlog, da bi kdo postal bralec med pandemijo.

¹⁷ Opis povzemam iz izobraževalnega seminarja na temo skupnega branja v izvedbi organizacije
FELA (Federation of European Literary Associations), ki sem se ga udeležila spomladi 2022.

156