Page 152 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 152

Ana Vogrinčič Čepič


                  imajo v domu knjižnico in ali organizirajo kakršne koli bralne skupine. Dobila
                  sem 57 odgovorov; pet e-pisem je bilo zaradi neobstoječega naslova zavrnje-
                  nih, pri čemer ni bil ponujen noben drug naslov.
                    Vsi, ki so se odzvali na moje povpraševanje, so navedli, da imajo bodisi
                  vsaj neke vrste knjižnico oz. organiziran dostop do knjig bodisi bralno sku-
                  pino ali pa oboje. Slaba polovica (od vseh s seznama) jih torej vsaj v osnovi
                  skrbi za prisotnost oz. vključitev knjig in branja v oskrbo svojih varovancev.
                  V najboljšem primeru ponujajo tako lastno knjižnično izposojo kot tudi stik
                  z lokalno knjižnico, redne bralne skupine in še mnoge druge bralno-literarne
                  aktivnosti; v najslabšem imajo na voljo samo nekaj polic z različnim čtivom,
                  ne pa tudi bralnih dejavnosti. Podatki seveda niso popolni; sama, denimo, za-
                  nesljivo vem vsaj še za en dom, kjer redno prakticirajo branje s starejšimi, pa
                  od tam nisem dobila nobenega odgovora. A iz danega lahko vendarle skle-
                  pamo, da dostop do knjig v slovenskih DSO-jih ni samoumeven, še manj pa
                  to velja za t.i. bralna druženja. Za boljšo predstavo sem poskusila iz odgovo-
                  rov izluščiti kar največ podatkov.
                    Izmed 57 domov, od koder so mi odgovorili, jih ima 49 svojo knjižnico, v 42
                  delujejo bralne skupine, v 40 primerih ponujajo oboje. Nekateri so bili v svo-
                  jih odgovorih podrobnejši in so, denimo, zapisali tudi, kolikokrat se takšne
                  skupine sestajajo in kdo jih vodi, drugi manj, zato podatki niso povsem pri-
                  merljivi, kljub temu pa imajo vsaj neko orientacijsko informativno vrednost.
                  Knjižnica v DSO-ju lahko pomeni prostor zase ali pa samo knjižno omaro in
                  tudi vse, kar je vmes. Oskrbovanci knjige prinesejo od doma, darujejo jih so-
                  rodniki pa tudi zaposleni, lokalne knjižnice in razna društva, nekateri domovi
                  knjige tudi nabavljajo. Gradivo je zato praviloma zelo raznoliko, a tudi bralni
                  okus starejših je po raziskavah sodeč zelo pester (Švab 2013, 385). Tam, kjer
                  delujejo bralne skupine, se največkrat (v osmih primerih) srečujejo enkrat
                  mesečno ali pa na 14 dni (pet primerov), ponekod tudi vsak dan (štirje pri-
                  meri) oz. tedensko (trije primeri). Iz petih domov so sporočili, da se zberejo
                  občasno oz. po dogovoru. V enem domu imajo celo dve bralni skupini. 19
                  DSO-jev na različne načine sodeluje z lokalnimi knjižnicami; te organizirajo
                  dodatno ponudbo izposoje kot tudi razne aktivnosti, trikrat je bil omenjen
                  bibliobus. Med epidemijo covida-19 so bila tako bralna srečanja kot obiski
                  knjižnice ustavljeni in ponekod se še zdaj niso povsem vrnili v stare tirnice.
                    V 23 odgovorih sem o bralnih skupinah malo več izvedela tudi z vsebin-
                  skega vidika. Praviloma so organizirane kot pogovor o izbranih knjigah oz.


                  v prispevku se navezujejo na junijski seznam, a razlike niso tako velike, da bi spremenile našo
                  interpretacijo podatkov.


                  152
   147   148   149   150   151   152   153   154   155   156   157