Page 154 - Homo senescens II: izbrane teme

Ana Vogrinčič Čepič

Takšne in podobne ugotovitve bi bile potem lahko uporabna osnova za
oblikovanje smernic, predlogov in primerov dobrih praks, kar bi olajšalo sis-
temsko uvajanje bralnih druženj tudi v tistih domovih (knjižnicah, zavodih
itd.), kjer jih še ni. To se mi zdi še posebej pomembno zato, ker naj bi bili po
raziskavah sodeč starejši v domovih manj vključeni v prostočasne aktivnosti
kot tisti zunaj njih (Silverstein in Parker 2002, 545). Izobraževanja za mode-
ratorje bralnih klubov so se v zadnjih letih močno namnožila,¹³ marsikaj se
je premaknilo tudi na področju usposabljanja za delo s starejšimi bralci¹⁴ in
veliko je pobud prostovoljcev,¹⁵tako da nekaj gradiva na to temo že imamo,
potrebujemo pa več izkušenj »s terena«, zato je nabor informacij o dosedanji
praksi toliko dragocenejši.

Bralno-literarna pogovarjalnica
V nadaljevanju bom poskusila na osnovi svojih izkušenj z intervjuji očrtati ne-
kaj možnih različic bralnih pogovorov, ki zaradi načina, kako so zastavljeni,
ponujajo izhodišča za narativno učenje in model za izvedbo delavnic. Pred-
stavljajo tudi osnovo za načrtovano bralno-literarno pogovarjalnico, ki jo
snujem v okviru Modre fakultete. V njej želim razviti veščino samoopazova-
nja lastnih bralnih praks in bralnega doživljanja, krepiti bralno kondicijo in
udeležence »uriti« v artikuliranju ter ubesedovanju bralnih doživetij, hkrati
pa skozi interpretacijo prebranega odpirati možnosti povezovalnega pogo-
vora o številnih osebno-življenjskih temah. Sodelujoči bi sproti tudi širše spo-
znavali področje branja, njegovo zgodovino in pristope raziskovanja branja.
Kot osnova srečanj so zamišljeni polstrukturirani pogovori, vsakokrat z raz-
ličnimi izhodišči: eno bi bilo namenjeno premišljevanju o naših bralnih nava-
dah; drugič bi udeleženci s seboj prinesli kupček izbranih, zanje pomembnih
knjig; spet tretjič bi govorili o knjigah iz otroštva in literarnih junakih, ki so

¹³ Gl.npr.webinarje priKulturno-umetniškem društvu Pólice Dubove (b.l.);tudivInštitutu Antona
Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje tradicionalno izvajajo tečaje za mode-
ratorje bralnih skupin, v tem okviru je izšel celo praktični priročnik (Ramovš 2015).
¹⁴ Mestna knjižnica Ljubljana svoje zaposlene redno usposablja za delo s starejšimi, izvaja sve-
tovanja, pripravlja razpise in tečaje za starejše itd. (prim. »Vsebinsko in finančno poročilo o iz-
vajanju posebnih nalog osrednje območne knjižnice«, Mestna knjižnica Ljubljana 2022). Smer-
nice za oblikovanje storitev za starejše so v Mestni knjižnici Ljubljana pripravili že v letu 2016
(Resman 2016). Inštitut za novo revijo je v okviru projekta Zgodbe staranja l. 2018 organiziral te-
matsko konferenco, izdali so tudi publikacijo Knjigenatemostaranjainstarosti (BilbaninJamnik
2018).
¹⁵Naj na tem mestu omenim legendarno Lado Zei, ki od l. 2018 vsak prvi četrtek v mesecu v Vo-
dnikovi domačiji vodi skupino Glasno branje za starejše, in pa Adrijano Konjedič, ki po Krasu
preureja zapuščene avtobusne postaje v male čitalnice (Maselj 2022, 12).

154