Page 213 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 213

Trije pristopi k razumevanju transformativnega učenja starejših v javnih odprtih prostorih


             vanje z nestvarnim povežejo s svojim zunanjim jazom. POT omogoča pre-
             takanje med osebnim in skupnim, med zasebnim in javnim, med osebo in
             družbo. Kot taka spodbuja osebne spremembe starejših, njihovo drugačno
             razumevanje in videnje samega sebe, svojega znanja ter zmožnosti. Nadalje
             spodbuja preseganje racionalnosti in povezovanje z lastnimi občutki, čustvi,
             simboli, domišljijo, telesom ter duhovnostjo. Ugotovili smo, da POT s svojo
             predvidljivostjo in umirjenostjo starejšim omogoča kontemplacijo, presega-
             nje racionalnega jaza in vstop v čustveni, duhovni jaz. Starejši se zavedajo
             in vrednotijo pomen ter vlogo POT-i kot javnega odprtega prostora v svo-
             jem življenju ter se zavedajo družbenih, političnih, ekonomskih in kulturnih
             struktur, ki se zrcalijo v njej. Zato so se tudi pripravljeni upreti praksam, ki bi
             oslabile javni odprti prostor, saj ga dojemajo kot ključno družbeno dobrino.

                  Literatura
                  Biesta, G. 2012. »Becoming Public: Public Pedagogy, Citizenship and the Public
                     Sphere.« Social and Cultural Geography 13 (7): 683–697.
                  Bryman, A. 2004. Social Research Methods. New York: Oxford University Press.
                  Creswell,W.J.2013. QualitativeInquiryandResearchDesign:ChosingamongFive
                     Approaches. 3. izd. Thousand Oaks, CA: Sage.
                  Čerpes, I. 2007. »Uvod.« V O urbanizmu: kaj se dogaja s sodobnim mestom, ure-
                     dila I. Čerpes in M. Dešman, 9–25. Ljubljana: Krtina.
                  Ellsworth, E. 2005. Place of Learning: Media, Arhitecture, Pedagogy. London: Ro-
                     utledge.
                  Freire, P. 1996. Pedagogy of the Opressed. London: Penguin.
                  Gehl, J. 2007. »Public Spaces for a Changing Public Life.« V Open Space: People
                     Space, uredili C. Ward Thompson in P. Travlou. London: Routledge.
                  Goličnik, B. 2008. »Parki in njihovi uporabniki.« Urbani izziv 19 (2): 10–17.
                  Goličnik Marušić, B. 2010. »Uspešni javni odprti prostori.«Annales.Serieshistoria
                     et sociologia 20 (1): 103–118.
                  Gould, R. 1978. Transformations: Growth and Change in Adult Life. New York: Si-
                     mon and Schusters.
                  Habermas, J. 1981. The Theory of Communicative Actions. Boston, MA: Beacon.
                  ———. 1989. Strukturne spremembe javnosti. Prevedel I. Štandeker. Ljubljana:
                     Studia Humanitatis.
                  Hoggan, D. 2016. »Transformative Learning as a Metatheory: Definition, Crite-
                     ria, and Typology.« Adult Education Quarterly 66 (1): 57–75.
                  Holland, C., A. Clark, J. Katz in S. Peace. 2007. Social Interactions in Urban Public
                     Places. Bristol: Policy.
                  Illeris, K. 2014. Transformative Learning and Identity. New York: Routledge.
                  Jankovič Grobelšek, L. 2012. »Za javnost odprt zasebni prostor kot dopolnitev
                     omrežja mestnega javnega prostora.« Urbani izziv 23 (1): 26–35.


                                                                            213
   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217   218