Page 209 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 209
Trije pristopi k razumevanju transformativnega učenja starejših v javnih odprtih prostorih
Spremembe na mikro ravni
Analiza intervjujev kaže, da se je največ transformativnega učenja pri inter-
vjuvancih po njihovih izjavah zgodilo prav na mikro ravni.
Spremembe v epistemologiji se nanašajo na posameznikovo vrednotenje
znanja in spoznavanja v vsakdanjem življenju. Transformativno učenje tu po-
meni, da znajo posamezniki kritičneje ovrednotiti svoje znanje, da presegajo
racionalnenačinespoznavanjainsezavedajo,dajeznanjetudisomatsko,du-
hovno, čustveno ipd. V intervjujih smo zaznali, da posamezni intervjuvanci
na podlagi novega znanja ovrednotijo svoje doživljanje POT-i in njeno vlogo
v preteklosti ter sedanjosti v smeri večjega razumevanja. Npr., ena izmed in-
tervjuvank je novousvojeno znanje na podlagi izobraževalnega programa
ovrednotilainga kritično povezalasPOT-jo:
Ja, odkar hodim na UTŽO v ta program o mestu, sem se ogromno na-
učila in tudi polno stvari ozavestila v tem smislu, da kok pomemben
je javni prostor v vsakem takem kraju. Da se rabi določen javni prostor
za ljudi, da to zboljšuje kvaliteto bivanja in možnosti druženja. Sploh v
mestih, ko tako živimo bolj vsak zase. POT je sigurno možnost, tam to
zaznam pa opazujem, da ljudje stojijo pa debatirajo, se srečajo. [P3]
Če je prej javni odprti prostor dojemala kot nekaj samoumevnega, ga je
intervjuvanka sedaj kritično ovrednotila tako na družbeni kot tudi na osebni
ravni. Razumela je, zakaj je pomemben, in kot se je sama izrazila, ga je začela
bolj ceniti in gledati nanj z drugačnega zornega kota – POT je začela dojemati
kot javni odprti prostor na čustveni, duhovni, somatski in družbeni ravni ter
jo na podlagi teoretičnega znanja ovrednotila z vidika teh štirih ravni, ki so
pomembne zanjo. Zato si želi še naprej obiskovati program in se vključiti v
projekte,kibiraziskovali javni odprtiprostor in mordatudiPOT. Transforma-
tivno učenje se tu odraža v spremembah v epistemologiji: intervjuvanka je
svoje znanje in učenje razločevalneje ovrednotila, poleg tega pa je izrazila
tudi večjo pripravljenost sodelovanja v prihodnjem učenju in sodelovanju v
projektih, ki bi raziskovali javni odprti prostor.
Spremembe v razumevanju samega sebe gredo v smeri sprememb v od-
nosu do samega sebe in spoznavanja samega sebe. Npr., kot je izpostavila
intervjuvanka pri čakanju na zdravstvene preiskave (ultrazvok, endoskopija),
»sej veš, dobiš tri tedne, 14 dni. Sem šla na POT in razmišljala o sebi, o bolezni,
otem,kdoseminkakomebotabolezendoločilainspremenila.Semsepomi-
rila« (P3). POT je tako predstavljala prostor razmišljanja, kjer je intervjuvanka
razmišljala o sebi in svoji bolezni: kdo je in kdo bo postala, če bo diagnoza
209