Page 228 - Homo senescens II: izbrane teme

Klara Hudournik, Nives Ličen in Marjana Šifrar Kalan

Učitelji so omenjali naslednje skupine ovir pri izvajanju igrifikacije:
– težave starejših odraslih s sluhom in vidom, kognitivne omejitve pri ne-
katerih starejših, poslabšanje vzdrževanja pozornosti pri starejših, nji-
hovo nerazumevanje ali slabše razumevanje navodil,
– za izvedbo igrifikacije se porabi več časa, kot je bilo predvideno,
– nesodelovanje starejših v igrifikaciji, nezanimanje starejših odraslih za
igrificirano aktivnost,
– starejši ne znajo uporabljati digitalnih orodij (nizka digitalna pisme-
nost), nimajo ustrezne digitalne opreme (digitalna neopremljenost),
– možnost tehničnih težav, tehnično neustrezna opremljenost učnega
okolja,
– strokovno nepoznavanje metode s strani učitelja ter
– priprava in oblikovanje igrifikacije, ki vzameta veliko časa.

Kot glavne izzive pri izvajanju igrifikacije so intervjuvani učitelji našteli:

– kako jo izvajati tako, da za udeležence ne bi bilo stresa, temveč da bi
igrifikacija predvsem prispevala k sprostitvi;
– kakojopripraviti,daboprimernazastarejše,insicertako,daudeleženci
ne bodo imeli občutka, da se jih obravnava kot otroke, torej kako se
izogniti nenamerni infantilizaciji;
– kako jo izvajati tako, da se dejavnost ne pretvori zgolj v zabavo, katere
cilj ni več učenje tujega jezika in kjer zastavljeni izobraževalni cilji ob
zaključku izobraževalne enote niso doseženi.

Ugotovitvenašeraziskaveso skladnez ugotovitvami Vanduheja,Muessere
Cemal Nat in Hasana (2020), Morena (2019), Ilone Buchem, Carolin Gellner
in Jane Müller (2021) ter Laure García Costa (2021). Pri tem so nekatere ovire
(npr. okvara vida, sluha, fizične okoliščine) v besedilu Cámare Estrelle (2012) in
v besedilu Skupni evropski jezikovni okvir (Ministrstvo Republike Slovenije za
šolstvo in šport 2011) navedene (le) kot dejavniki, na katere mora biti učitelj
pozoren pri vpeljavi igrifikacije v poučevanje.
Omeniti moramo, da učitelji v naši raziskavi niso posebej izpostavili tek-
movalnosti kot ovire kakor Hamari, Jonna Koivisto in Sarsa (2014), vendar pa
so to nakazali pri opredelitvi tekmovanja kot elementa, ki lahko negativno
vpliva na samozavest udeležencev in ustvarja destimulativno klimo.
Naša raziskava opozarja tudi na določene izzive oz. ovire, ki so povezane s
spoznavnimi zmožnostmi/spoznavnim razvojem v pozni odraslosti (gl. Zavrl
2015) in jih druge raziskave igrifikacije ne omenjajo.

228