Page 226 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 226

Klara Hudournik, Nives Ličen in Marjana Šifrar Kalan


                    Čeprav so udeleženci favorizirali sodelovanje, se je pojavilo tudi mnenje,
                  da včasih raje igrajo sami, predvsem v primeru preizkušanja lastnega znanja.
                  Starejši študenti radi individualno igrajo igre, ki jih intelektualno stimulirajo
                  in s katerimi preverjajo svoje znanje, kot ugotavljajo tudi Blocker, Wright in
                  Boot (2014 v Buchem, Gellner in Müller 2021).


                  Vloga učitelja pri vpeljavi igrifikacije v poučevanje tujega jezika
                  pri starejših odraslih
                  V individualnih pogovorih z učitelji (intervjuji) nas je zanimalo, kaj vprašani
                  menijo o vlogi učitelja ter o tem, kakšni so izzivi pri vpeljavi igrifikacije v izo-
                  braževalni skupini starejših. Na osnovi analize intervjujev z učitelji smo ugo-
                  tovili, da ima učitelj pomembno vlogo pri pripravi in ustvarjanju igrifikacije,
                  pri vodenju in izpeljavi igrifikacije ter pri evalvaciji, kar je skladno tudi z dru-
                  gimi raziskavami (npr. z raziskavo Cámare Estrelle 2012). Vpeljava igrifikacije
                  od učitelja zahteva veliko specifičnega znanja in dela.
                    Že pred začetkom priprave in v fazi priprave igrifikacije mora učitelj po be-
                  sedah intervjuvancev v naši raziskavi:

                     – preučiti metodo igrifikacije (se informirati o metodi, pregledati primere
                       igrifikacije),
                     – pregledati in izbrati vsebino oz. temo igrifikacije, ki bo primerna za sta-
                       rejše odrasle,
                     – poiskati ustrezen kontekst, znotraj katerega bo igrifikacija smiselno
                       vključena,
                     – opredeliti cilje, ki jih želi z igrifikacijo doseči,
                     – analizirati lastnosti skupine (omejitve udeležencev, njihove osebno-
                       sti, učinkovitost delovanja v skupinah/parih/individualno, raven znanja
                       skupine, dinamika skupine, zanimanja udeležencev ipd.) ter
                     – določiti težavnost nalog v aktivnosti (med njimi naj bodo tudi naloge,
                       ki udeležencem predstavljajo izziv).

                    V primeru, da želi učitelj z igrifikacijo doseči, da se zmanjšajo razlike med
                  najslabšimi in najboljšimi udeleženci, mora prepoznati razlike ali primanjkljaj
                  v znanju »šibkejših« udeležencev in te vsebine (ali komunikacijske spretnosti)
                  ustreznovključitivigrificiraneaktivnosti.Intervjuvancisopoudarili,dasouči-
                  telji pri uporabi metode igrifikacije samostojni ustvarjalci. Čeprav so včasih
                  nekatere igrificiraneaktivnosti žepripravljeneinjeučiteljevanaloga»zgolj«
                  to, da jih poišče in po potrebi prilagodi, pa v večini primerov (še posebej v pri-
                  meru španščine) v naslednji fazi prevzame vlogo ustvarjalca učnega gradiva


                  226
   221   222   223   224   225   226   227   228   229   230   231