Page 112 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic

toliko večjega pomena, da se dodatno pozornost nameni tudi idejnim
opredelitvam temeljnih vrednot, na katere se nadalje opira posamezne
vsebine človekovih pravic.

Vrednote, etika, morala in človekove pravice
Vrednote so odraz temeljnih in vodilnih prepričanj ter načel, ki nas
na različnih področjih našega življenja vsakodnevno vodijo pri pogle-
dih, odnosih, delovanju. So odraz naših sodb, oblikovanih na osnovi
različnih dejavnikov: osebnih pogledov, izkušenj, družbenih norm in
okolja, kulturnih, verskih, etničnih prepričanj, vpliva medijev ter jav-
nega mnenja, v svetu politike pa seveda tudi idej, pogledov in stali-
šč vodilnih političnih ideologij. Številni avtorji (npr. Thorisdottir idr.,
2007; Schwartz idr., 2010; Piurko idr., 2011) skozi čas na različnih
vrstah podatkov in preko različnih analiz prikazujejo tesno medseboj-
no prepletenost med osebnimi vrednotami ter politično identiteto ter
volilno izbiro posameznikov, kjer povezovalni člen med obema pred-
stavlja prav odnos do vsebin človekovih pravic. Z vidika vrednot, ki
jih kot vodilne zagovarjajo politične ideologije v navezavi na njihovo
razumevanje in prednostno razvrščanje človekovih pravic, se v kombi-
naciji med družbenimi in političnimi vrednotami lahko izpostavi nas-
lednje, o katerih smo vsaj posredno pisali že v predhodnih delih knjige
(Lerner in Lasswel, 1951; Rokeach, 1973; Gaus in D’Agostino, 2013):

• družbene vrednote, povezane s spoštovanjem, pravičnostjo, z bla-
ginjo in enakostjo v družbi;
• politične vrednote, povezane s svobodo, z demokracijo in s člove-
kovimi pravicami kot vrednoto samo po sebi.
Že do tega poglavja smo lahko prepoznali, da so človekove pravice
vrednote same po sebi in da so v zahodnem svetu praviloma neposred-
no povezane z demokracijo ter s pravno državo. Vrednote so v večini
pluralnih liberalnih demokracij odraz iskanja dogovorov. Posledično so
zato praviloma tudi sprejete politike lahko zgolj neke vrste kompro-
mis, s katerim se strinja večina vpletenih, in prav zaradi tega je zato

nomska ideologija, kot se odraža skozi avtoritarne ali libertarne ureditve na primerih fašizma,
anarhizma, kolonializma, komunizma, despotizma, fevdalizma, socializma, totalitarizma; (3)
geokulturna ideologija, ki se v razponu med globalnim in lokalnim kaže skozi zagovorništvo
političnih ureditev v formacijah mestnih držav, nacionalnih vlad, nacionalizmov, internacio-
nalizmov, mednarodnih organizacij, globalizma.

112