Page 113 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice kot politike boja za oblast 2.2

GLAS IZHOD
postavljanje
ultimatov
protest izstop
govoriti
do
utišanja
uhajanje izstop
informacij in razkritje
sabotaža
NEZVESTOBA

Slika 2.7 Možni izhodi iz konflikta vrednot (povzeto po Weimer in Vinning, 2017)

vnaprej (po)znan dogovor o tem, na katerih vrednotah je utemeljeno
vsakokratno politično delovanje, zelo pomemben.
Vrednot ni možno izmeriti z običajnimi merskimi enotami, ampak
s primerjavo glede na etične in moralno sprejete norme ter pravila v neki
skupnosti, na nekem ozemlju, času. Pri tem razumevanje etičnega od-
raža vsakokratni odgovor na vprašanje, kaj je prav in kaj narobe, kaj je
dobro in kaj slabo, medtem ko se vidik morale osredotoča na še globlje
vprašanje oz. pričakovanje, da to, kar je dobro za nekoga, ne ogroža, ali
celo odvzema, dobrega drugemu.
27
Izhodišče in hkrati hrbtenica etike ter etičnega delovanja tako posa-
meznika kot družbe ali oblasti je vezana na vrednoto enakosti (Shue,
2006; Bluhm in Heineman, 2007) in starogrške filozofije vodenja »dob-
rega življenja« oz. »biti« (Aristoteles, 2016). V slednji je bila etika pos-
tavljena v bistvo življenja in modrega ločevanja ter sledenja odgovornim
zadevam (v odnosu do neodgovornih; op. avt.). V prispodobi jajca je lo-
gika lupina jajca, fizika njegov beljak, etika pa rumenjak. O osrednjem
mestu etike (prvenstveno) kot sinonima za moralo ter presojevalca de-
lovanja posameznika in skupnosti se veliko razmišlja vse do danes. Tako
etika npr. po Kantu odraža vidike presoje (angl. ethics of judgement), pri

27
Ljudje večinoma oba termina sicer uporabljajo kot sinonima in izmenjajoče, Cidney Grannan
(b. l.) pa izpostavlja, da je razliko treba iskati tudi v razumevanju etičnega kot standardnega
normativa in pravil (posebej posamezne strokovne skupnosti, kot so npr. akademska, razisko-
valna, poslovna, zdravniška, sodniška etika), morale pa kot intimnega, osebnega odnosa, ki
ima svoje korenine pogosto v vrednotah, oprtih na vero.

113