Page 121 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice in institucionalna organizacija politične moči 2.3

ZAKONODAJNA VEJA
parlamentarna telesa
(odbori, komisije)
za varstvo človekovih
pravic

USTAVNO
SODIŠČE
OMBUDSMAN
URADI ZA
INTEGRITETO IZVRŠILNA
VEJA
SODNA • poseben odbor v
VEJA
sistem sodišč uradu šefa države
in sodnega varstva • pristojna ministrstva
• specializirane službe
v javni upravi
• policija

Slika 2.9 Institucionalno-pravni prostor človekovih pravic znotraj države

posamezniki obračajo po zaščito, razvija z namenom, da skozi te obli-
ke in načine pomaga utrjevati ter poglabljati že sprejete pravice in svo-
boščine pa tudi da uveljavljajo nove pravice, katerih zaščito narekujejo
tehnološki in gospodarski razvoj, spremenjene socialne, okoljske ter
druge aktualne razmere. V luči tega zato velja izpostaviti, da se v med-
sebojnih odnosih država – posamezniki/skupine pravice pojavljajo v
različnih oblikah (ne)samoumevnosti ter da jim je v določenih, pred-
vsem novih primerih treba z odzivom nosilcev odgovornosti zanje
(angl. duty-bearer) šele dati nek (ne)odgovor glede t. i. uveljavitvenega
prepoznavanja novih pravic (angl. assertive excercise). Spet v drugih
primerih pa institucije pravice že aktivno spoštujejo takoj, ko se poja-
vi potreba po njihovi uveljavitvi. V mnogih vsakodnevnih primerih pa
se večino pravic povsem samoumevno spoštuje in objektivno uživa,
saj niti uživalec pravice (angl. right-holder) niti nosilec njene odgovor-
nosti več ne razmišljata o tem, da sta v tovrstnem odnosu (Donnelly,
2003, str. 8–10).
Za institucijo oz. institut varuha človekovih pravic, poimenova-
nega tudi z izrazom ombudsman, velja, da gre za izvensodno insti-
tucionalno obliko varstva človekovih pravic države, ombudsman pa
je njen »predstavnik za pravičnost«, prvič vzpostavljen daljnega leta

121