Page 119 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice in institucionalna organizacija politične moči 2.3

Makroprostor:
politične institucije vseh treh vej
oblasti na različnih teritorialnih
političnih ravneh

Mezoprostor:
skupno (so)delovanje institucij
z makro- in mikroprostora

Mikroprostor:
organizacije, skupine, posamezniki iz
nepolitičnega prostora (npr.
gospodarstvo, družba, politične
stranke, interesne skupine, društva,
nevladni sektor, vplivni posamezniki)

Slika 2.8 (Neo)institucionalni prostor medsebojnih odnosov na primeru
organizacije moči v politiki (uporabljene so grafike s Freepik.com)

ureditve ter izvajanja oblasti; (3) medsebojne odnose; (4) vzorce tako
formalnih kot tudi neformalnih vedenj, pravil in norm delovanja insti-
tucij ter njihovih medsebojnih odnosov (Ostrom, 2007).
Povezanost med človekovimi pravicami in opisanim razumeva-
njem institucij je običajno možno videti bodisi skozi »čisti« instituci-
onalni okvir bodisi interakcijsko (Pogge, 2008; Risse, 2008). Institu-
cionalna razlaga vprašanja človekovih pravic povezuje z delovanjem
institucij oblasti in njihovo prisilno naravo, z razumevanjem, da člo-
vekove pravice lahko kršijo le vlade ali vladne agencije in uradniki, ne
pa tudi predstavniki zasebnega sektorja. Interakcijska razlaga, na-
sprotno, neposredno odgovornost za človekove pravice polaga tako
v roke državnih kot nedržavnih oz. zasebnih institucij, skupin, po-
sameznikov. Kot še specifičnejše vprašanje odnosa med človekovimi
pravicami, institucijami in politiko predvsem raziskovalci s področja
mednarodnih odnosov izpostavljajo tudi vprašanja, ali in kako lah-
ko različni politični režimi vplivajo na človekove pravice ter kakšen
vpliv imajo pri tovrstnem obnašanju držav mednarodne institucije
(Forsythe, 2006). V tem pogledu lahko skozi predstavljene institu-
cionalne teorije tudi na polju človekovih pravic vlogo institucij pre-

119